Univerza na Primorskem je z delom na daljavo pričela že 9. marca, teden dni pred ostalimi izobraževalnimi ustanovami. Ko sedaj gledam nazaj ugotavljam, da smo se uspeli zelo hitro prilagoditi novo nastalim razmeram. Za učitelje, ki jim IKT ni bila tuja in so jo v svojo pedagoško prakso vključevali že prej, seveda ni bilo težav, oziroma so bile težave neprimerno manjše od tistih, s katerimi so se soočali učitelji, ki tehnologije še niso uporabljali, ali so se je celo izogibali. V pomoč vsem, ki so bili v stiski, kaj in kako, smo v projektni skupini pripravili Priporočila za delo na daljavo in jih distribuirali poVeč …

O razlikah med sinhronim in asinhronim način dela sem že pisala. V času epidemije covid-19, ko so vse šole zaprte, so se pojavili še dodatni izzvi. Poleg učencev, dijakov in študentov, so doma tudi številni starši. Študentje poročajo, da je doma kar pestro. V številčnih družinah je sočasna uporaba računalnika in dostop do interneta bolj želja kot realnost. Dejstvo je, da 2 % slovenskih gospodinjstev z otroki sploh nima dostopa do interneta (SURS). Pri predmetu IKT praktikum se študentje učijo uporabljati pisarniška orodja. V teh tednih vadimo uporabo MS Worda in Excela. Glede na to, da uporabljam obrnjeno učenje, študentje študirajo doma, v šoli pa vadimo. SedajVeč …

V prejšnjem prispevku sem razmišljala o prenosu pedagoškega procesa na daljavo. Predstavila sem tudi razliko med sinhronim in asinhronim načinom dela. Asinhroni način dela omogoča delo kadar koli, ali bolje rečeno, v vnaprej določenih časovnih okvirjih. Sinhroni način dela pa zahteva sočasno prisotnost vseh udeležencev. Z uporabo orodij za izvedbo video konferenc to pomeni, da se udeleženci združijo v skupnem spletnem prostoru. Težko rečem navideznem, saj se prek video konference, če le imamo vključene kamere, tudi vidimo. Prek obrazne mimike in uporabe rok ohranimo tudi del neverbalne komunikacije, značilne za medosebno komunikacijo v realnem prostoru. Z zaprtjem klasičnih učilnic se je na daljavo prenesel celotenVeč …