Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) so že dodobra prodrle (skoraj) v vse pore naše družbe. Projekti kot so eUprava, eZdravje ter iniciative, ki spodbujajo različne oblike odprtega izobraževanja, ne dovoljujejo, da bi visoko šolstvo zaostalo na tem področju. Smiselna in kakovostna uporaba IKT v pedagoškem procesu pa ni samoumevna in ni brez dilem.
V prispevku “An information communication technology based approach for the acquisition of critical thinking skills” smo predstavili pristop k razvijanju veščin kritičnega razmišljanja s pomočjo IKT na študentu zanimiv način. Predlagani pristop temelji na scenarijih, ki izhajajo iz problematičnih situacij (različne dileme v zdravstvu), ki jih je potrebno razrešiti. Dileme se lahko razpletejo na dva možna načina. Vsaka izbira razpleta vodi v novo situacijo, kjer se mora študent prvo soočiti s posledicami svoje odločitve, hkrati pa se tudi znajde pred novo dilemo oz. zaključkom scenarija.
Cilj omenjenih vsebin je pahniti študente v situacije, ki so realne v vsakdanjem poklicnem in zasebnem življenju in ki se lahko razrešijo na več načinov. Pri tem nobena od izbranih odločitev ni ne povsem pravilna ne napačna. Slednje pa je v nasprotju s pristopi, ki predlagajo samo eno, končno pravilno rešitev. Povzemamo idejo Doane (2002), ki navaja, da:
»Študenta moramo povabiti v brezno, kjer se soočijo z negotovostjo in dvoumnostjo«
Učinke opisanega pristopa smo preverili s pomočjo kvazi-eksperimenta, kjer smo na skupini študentov preverili, ali so z obiskom e-vsebin, temelječih na omenjenem pristopu, dejansko pridobili veščine kritičnega razmišljanja. Prisevek o omenjeni študiji si lahko ogledate na naslednji povezavi:
Pucer, P., Trobec, I., Žvanut, B. (2014). An information communication technology based approach for the acquisition of critical thinking skills. Nurse Education Today, 34(6), 964-70. doi: 10.1016/j.nedt.2014.01.011.
 |
 |
 |
Če se da s pomočjo IKT pridobivati veščine kritičnega razmišljanja, ki posamezniku pomagajo pri reševanju vsakodnevnih dilem, potem je odgovor na dilemo o njihovi smiselni in kakovostni uporabi v pedagoškem procesu nedvoumen.