Uvod
Za učinkovito rabo IKT pri poučevanju na razredni stopnji, si morajo študenti pridobiti ustrezne spretnosti, med katere nedvomno spada tudi obvladovanje spletnega učnega okolja Moodle. S tem namenom so študenti 3. letnika pri enem od predmetov dobili za nalogo, da dve temi pripravijo na način, ki bi učencem omogočal sorazmerno samostojno seznanjanje z učno snovjo s pomočjo gradiv in nalog, ki so na razpolago v spletni učilnici. Vsak študent je imel v spletni učilnici na razpolago en odsek, v katerem je moral smiselno uporabiti čim več razpoložljivih orodij. Pred začetkom dela, so bili študentje pri predavanjih seznanjeni:
- z načinom urejanja spletne učilnice,
- z uporabo kvizov “Hot Potatoes”,
- z uporabo programa “eXe” za izdelavo interaktivnih učnih gradiv ter
- z izdelovanjem predstavitev v programu “Prezi”.
V tem prispevku predstavljam analizo spletne učilnice z odseki, ki so jih urejali študenti. Hkrati pa tudi primerjam njihovo urejanje z urejanjem učiteljev, ki je bilo obravnavano v prejšnjem prispevku.
Tudi v tem primeru je bil namen ugotoviti, katera orodja so bila najbolj pogosto uporabljena ter kako napredna je bila njihova raba.
Analiza
V obravnavanem letniku je bilo 49 študentov, ki so urejali vsak svoj odsek spletne učilnice. V povprečju je, kot kaže statistika, vsak opravil 513 dejavnosti in sicer 423 ogledov in 90 objav. Ob tem je treba povedati, da so morali študenti ocenjevati svoje kolege, zato so si morali ogledati najmanj pet odsekov, ki so jih uredili naključno izbrani kolegi.
Študentom so bila pred začetkom dela predstavljena orodja, ki so na razpolago v Moodle različici, ki je bila v času naloge na razpolago na fakulteti.
Možnosti za dodajanje različnih virov so prikazane na priloženi sliki.
Slika 1: Razpoložljive možnosti za dodajanje virov v spletno učilnico
Najpogosteje je bila uporabljena oznaka, ker je bila naloga študentov, da v svojem odseku spletne učilnice pripravijo interaktivni pouk na daljavo za dve družboslovni temi in sicer eno za četrti in eno za peti razred osnovne šole. Zato so si za ločitev tem pomagali z uporabo oznake. Očitno je, da jim ni bilo težko obvladati vgrajenega urejevalnika besedil, saj so poleg besedila njihove oznake običajno vsebovale fotografije, pa tudi povezave na spletne strani. Sploh najštevilnejša vrsta vstavljenih virov so bili “URL-ji”, torej naslovi spletnih strani. V preglednici (Preglednica 1) so ločeno prikazani naslovi spletnih strani s “Prezi” predstavitvami, ki so jih študentje pripravili za podporo pouku vsebin, ki so si jih izbrali. Eden od kriterijev za ustrezno opravljeno nalogo je bil namreč tudi, da izdelajo predstavitev v programu Prezi. Zato tudi verjetno ni nihče izdelal predstavitve v MS Powerpoint-u in tako tega vira v spletno učilnico ni dodal nihče, skoraj vsi pa so dodali po dve predstavitvi v programu Prezi (po eno za vsako od dveh izbranih tem).
Med dodanimi viri so pogosti še MS Word-ovi dokumenti, medtem ko so vsi ostali viri dodani le izjemoma ali pa sploh ne, kot je to v primeru tako knjige kot tudi mape. Za razliko od učiteljev, kjer je vsaj pri nekaterih zelo priljubljeno dodajanje “PDF” dokumentov, tega pri študentih izbranega letnika ni bilo. Podobno je tudi z mapami.
Preglednica 1: Pogostost uporabe različnih možnosti za vstavljanje virov v spletno učilnico
Slika 2: Razpoložljive dejavnosti za vstavljanje v spletno učilnico
Nekaterih dejavnosti študenti sploh niso uporabili (Anketa, Delavnica, Izbira, Podatkovna zbirka, Wiki in Zunanje orodje), nekatere pa zgolj izjemoma (po enkrat so bili uporabljeni Klepet, Lekcija in Slovar). Pogostost pojavljanja ostalih dejavnosti je prikazana v preglednici (Preglednica 2).
Preglednica 2: Pogostost pojavljanja dejavnosti
Najpogosteje uporabljena dejavnost je dodajanje SCORM/AICC in sicer zato, ker so se morali naučiti izdelovati učne pripomočke s programskima orodjema “Hot Potatoes” in “eXe”. Da so lahko svoje izdelke vključili v spletno učilnico, so morali uporabiti to dejavnost, zato je tudi od vseh najpogosteje uporabljena. Vsi so vključili forume, a ne vedno najbolj smiselno. Običajno je šlo za forume za splošno rabo, čeprav bi bili dostikrat bolj smiselni forumi vprašanj in odgovorov. Pri forumu za splošno rabo namreč lahko vsak udeleženec odpre svojo razpravo, pri forumu vprašanj in odgovorov pa udeleženci odgovarjajo na vprašanja, ki jih zastavi izvajalec, si po oddaji svojega odgovora ogledujejo odgovore srugih udeležencev in jih lahko tudi komentirajo. Ker so študenti od učencev v glavnem želeli, da odgovorijo na zastavljeno vprašanje, bi bila torej smiselna uporaba foruma vprašanj in odgovorov.
Večina študentov (35 od 49) je vstavila tudi enega ali več kvizov, ki pa so imeli lahko tudi zgolj eno vprašanje. Prav tako so bili nekateri kvizi neustrezni. Pa vendar je mogoče trditi, da študentom tudi izdelovanje kvizov ne predstavlja posebne težave. Nekateri so se lotili izdelave tudi zahtevnejših tipov vprašanj, pri čemer so imeli možnost predelati že prej vstavljena vprašanja, ki jih je pri predstavitvi tipov vprašanj uporabil učitelj. Zbirka vprašanj je na koncu obsegala 348 vprašanj, od tega je bilo samo 9 učiteljevih. Najpogosteje uporabljena vrsta vprašanj so bila vprašanja z več izbirami, vprašanja prav/narobe (oziroma drži/ne drži) ter vprašanja s kratkimi odgovori (Preglednica3).
Nekaj študentov se je odločilo preizkusiti tudi nekoliko zahtevnejša tipa vprašanj (Povleci in spusti …), ki pa sta zato toliko bolj zanimiva za učence, saj pri teh vprašanjih odgovarjaš tako, da z miško premikaš besedilo ali sliko na ustrezno mesto na fotografiji ali pa v besedilu. Seveda je bilo kar nekaj od teh vprašanj neustrezno pripravljenih in nanje ni mogoče odgovarjati, pa vendar velja zapisati, da se je nekaj študentov potrudilo in ustrezno obvladalo tudi ta dva tipa vprašanj.
Preglednica 3: Tipi vprašanj glede na pogostost in število študentov, ki so jih uporabili
Orodje “Interaktivna vsebina” v času, ko so študentje dobili navodila za urejanje odseka v spletni učilnici, še ni bilo na voljo. Kljub temu je nekaj študentov uporabilo tudi to dejavnost. Vendar je treba zapisati, da najbrž niso povsem dobro deli kakšen je njen namen, saj ima od vseh 19 vstavljenih interaktivnih vsebin le ena več drsnic, pri čemer se pri tej izmenjujejo drsnice z vsebino z drsnicami z vprašanji, ki se nanašajo na predstavljeno vsebino. V vseh drugih primerih je bila narejena samo ena drsnica z vprašanjem za preverjanje znanja. Pogosto taki interaktivni vsebini sledi še ena z naslednjim vprašanjem, čeprav bi bilo to lahko zajeto v prejšnjo interaktivno vsebino, kamor bi bilo treba le dodati novo drsnico.
Nalog so študentje vstavili sorazmerno malo, kar je precej drugače kot pri njihovih učiteljih, za katere je to način, kako od študentov dobiti različne izdelke, ki jih je treba oddati v okviru posameznega predmeta. Študentom se očitno ni zdelo potrebno, da učencem naložijo nalogo, ki bi od njih zahtevala oddajo določenega izdelka. Med njihovimi nalogami je tudi nekaj takih, ki bi jih lahko nadomestili forumi vprašanj in odgovorov, pri drugih pa so zahtevane domače naloge z opisi oziroma fotografijami narejenih izdelkov ipd.
Sklepne ugotovitve
Analiza dela študentov v spletnem učnem okolju Moodle, kjer so se imeli možnost preizkusiti kot učitelji, je pokazala, kako lahko s sorazmerno malo usposabljanja, dosežemo sorazmerno dobre rezultate. To gre pripisati dejstvu, da je dobršen del študentov dobro pripravljen in usposobljen za učenje obvladovanja spletnih orodij, saj jim je “jezik” teh orodij veliko bolj domač, kot rodu njihovih učiteljev in se tudi bolje in hitreje znajdejo, ko je treba poiskati ustrezne rešitve za morebitne nejasnosti glede njihove uporabe.
Glede na to, da je bilo delo študentov v njihovem odseku poizkusne spletne učilnice usmerjeno z navodili naloge, ki so jo dobili, ni mogoče neposredno primerjati njihovega urejanja z urejanjem učiteljev, opisanem v prejšnjem prispevku. Pa vendar lahko hitro ugotovimo, da je več kot tretjina študentov samo pri urejanju enega odseka in ocenjevanju dela petih kolegov oziroma kolegic, opravila skupno po več kot 600 dejavnosti. Med učitelji, katerih delo smo analizirali, je bilo takih, ki so v svojih spletnih učilnicah opravili povprečno več kot 600 dejavnosti, zgolj slaba tretjina. Zato pa je bilo takih, ki niso opravili povprečno niti 300 dejavnosti na spletno učilnico, več od polovice. Med študenti je bil delež slednjih manjši od tretjine, kot je razvidno iz Preglednice 4. Seveda navajanje tega dejstva ni mišljeno, kot da je to podatek, ki naj bi kazal, kdo je boljši ali prizadevnejši, pač pa kaže zgolj to, da so spletne učilnice pri učiteljih veliko premalo izkoriščene za podporo študiju.
Preglednica 4: Statistika vseh opravljenih dejavnosti študentov v preizkusni spletni učilnici
Če hočemo, da se bodo učitelji pri svojem delu pogosteje posluževali orodij, ki so jim na razpolago v spletnem učnem okolju Moodle in na spletu nasploh, potem je treba to sistematično vzpodbujati in podpirati uporabnike pri raziskovanju možnosti, ki jih ta orodja ponujajo za različne didaktične postopke. Seznanitev z določenimi orodji je zgolj prvi korak, ki zadošča za uspešno nadaljnjo rabo le redkim učiteljem, ki so raziskovalno naravnani in se potem sami prebijajo skozi pasti in čez čeri vsakdanje rabe. Večina pa ni takih in jim je zato treba stati ob strani, spremljati njihovo delo, se o njem pogovarjati in jim po potrebi tudi pokazati, kako se izogniti napakam in kako smiselno uporabljati posamezno orodje.
Šele ko bodo učitelji študentov, ki se usposabljajo za učitelje, uspešni uporabniki orodij v spletnem učnem okolju Moodle, bodo lahko tudi študentje deležni ustreznega učnega pristopa. Ta pa mora zagotavljati, da bodo študentje postali spretni uporabniki omenjenih orodij. Ni namreč dovolj samo, da jih seznanimo s tem, kdaj in kako lahko posamezna orodja uporabljajo, ampak moramo tudi spremljati uporabo in v okviru specialnih didaktik različnih predmetnih področij iskati najbolj učinkovito rabo posameznih orodij za uspešno poučevanje posameznega predmeta.