Uvod
Ko je govora o IKT v visokošolskem poučevanju, ne moremo mimo uporabe spletnega učnega okolja Moodle, ki je globoko ukoreninjeno v slovenski izobraževalni sistem. Kakšna je dejanska uporaba orodij, ki jih vsebuje, smo poskušali ugotoviti tudi z analizo spletnih učilnic. Analizirali smo uporabo spletnih učilnic študijskega programa 1. stopnje ene od članic Univerze na Primorskem.
Ugotoviti smo želeli, katera orodja uporabljajo izvajalci, kako pogosto je uporabljeno posamezno orodje ter kako napredna je raba spletnih učilnic v smislu pestrosti uporabljenih orodij in s tem tudi podpore učinkovitejšim didaktičnim pristopom k izvajanju programa.
Analiza
V obravnavanem študijskem programu je v štirih letnikih predvidenih 51 predmetov vključno s pedagoško prakso in ustreznim številom izbirnih predmetov, ki jih mora izbrati posamezen študent. Kot je razvidno iz preglednice (Preglednica 1), je imelo spletne učilnice le približno dve petini predmetov, v drugem letniku celo samo trije predmeti od 13, ki naj bi se v tem letniku izvajali v študijskem letu 2017/18.
Preglednica 1: Predmeti študijskega programa in odprte spletne učilnice
* v študijskem programu, ki se je izvajal za ta letnik izbirni predmeti niso predvideni zato je pri izračunu izbirni predmet (+1) upoštevan kot eden od obveznih predmetov.
** štiri spletne učilnice izbirnih predmetov (+4) se pri izračunu upoštevajo kot ena, saj je notranjeizbirni predmet le eden
*** v izračunu je upoštevanih 20 spletnih učilnic (18 za obvezne in 2 za izbirne predmete)
V našo analizo smo zajeli 23 spletnih učilnic od dejansko odprtih 26. Dve sta bili namreč praktično brez udeležencev (v eno je bil vključen eden v drugo pa dva), ena spletna učilnica pa je bila odprta za predmet, ki ga v študijskem programu sploh ni in tudi v tem so bili ob treh izvajalcih vključeni samo štirje udeleženci.
V analiziranih spletnih učilnicah je sodelovalo skupno 20 različnih izvajalcev. V šestih spletnih učilnicah so bili vpisani po trije izvajalci, vendar v nobenem primeru ni bil delež opravljenih dejavnosti tretjega izvajalca večji od 1/8 oziroma je bil kar v polovici primerov tretji izvajalec samo vpisan v spletno učilnico, a nima zabeležene nobene dejavnosti.
V desetih spletnih učilnicah sta bila vpisana po dva izvajalca. V dveh primerih je drugi izvajalec opravil približno desetino dejavnosti, v enem zgolj dober odstotek, v dveh primerih pa nič. K sedmim spletnim učilnicam, ki so imele tudi formalno samo enega izvajalca torej lahko prištejemo še zadnje tri omenjene in tako lahko rečemo, da je 10 od 23 analiziranih spletnih učilnic upravljal en sam izvajalec, pri preostalih pa so bila razmerja v številu opravljenih dejavnosti bolj ali manj nesorazmerna in v štirih primerih je en izvajalec opravil več kot 2/3 vseh dejavnosti. Tako lahko rečemo, da je v več kot polovici spletnih učilnic ali samo en izvajalec, ali pa na samo enega izvajalca odpade večina izvedbenih dejavnosti.
Izvajalec z največjim skupnim številom dejavnosti (ogledov in objav) je imel na obravnavnem študijskem programu samo eno spletno učilnico, statistika njegove dejavnosti pa kaže več kot štiri tisoč ogledov in objav skupaj. Povprečno število dejavnosti izvajalca na spletno učilnico je sicer nekoliko manjše od 600, a to povprečje presega zgolj šest izvajalcev od dvajsetih. Med temi je imel samo avtor tega besedila več učilnic (4) ostali pa po eno. Šest izvajalcev s spodnje strani lestvice je imelo povprečno 100 ali manj dejavnosti na spletno učilnico in tudi najvišje skupno število dejavnosti med vsemi temi ni presegalo 213.
Preglednica 2: Izvajalci (1 do 20) glede na število učilnic po deležu števila opravljenih dejavnosti, skupnem številu dejavnosti in povprečnem številu opravljenih dejavnosti na spletno učilnico (SU)
Že zgolj navedeni podatki o dejavnostih izvajalcev nakazujejo, da je delež spletnih učilnic, ki bi bile interaktivno naravnane in v katerih bi bilo veliko število opravljenih dejavnosti tako učiteljev kot študentov, sorazmerno majhen.
Preglednica 3: Spletne učilnice glede na povprečno število dejavnosti na udeleženca
Razred povprečnega števila dejavnosti na udeleženca
Povprečno število udeležencev na spletno učilnico je 44 povprečno število dejavnosti na udeleženca pa je v 23 obravnavanih spletnih učilnicah znašalo 89. Razlike med spletnimi učilnicami pa so bile zelo velike, saj je standardni odklon znašal kar 75. Štiri spletne učilnice so imele povprečno manj od 14 dejavnosti na udeleženca, kar pomeni, da so se jih ti posluževali predvsem za prenašanje objavljenih dokumentov, v treh sploh ni bilo nobenih objav udeležencev, v četrti pa tudi zanemarljivo majhen delež. Tudi za več kot en standardni odklon nad povprečjem so bile 4 spletne učilnice, ostalih 15 pa je bilo vmes, več pod kot nad povrečjem, kar še dodatno nakazuje, da je izkoriščenost spletnih učilnic na sorazmerno nizki ravni.
Od vseh razpoložljivih orodij v nobeni spletni učilnici niso bila uporabljena naslednja:
• IMS paket,
• Knjiga,
• Anketa,
• Klepet,
• Lekcija,
• Podatkovna zbirka,
• SCORM/AICC,
• Slovar,
• Wiki,
• Zunanje orodje.
Več kot očitno spletne učilnice najpogosteje služijo za odložišče za dokumente, ki jih študentom učitelji posredujejo kot učna gradiva. Preseneča pa dejstvo, da dokumenti s predstavitvami, predvsem seveda MS Powerpoint dokumenti, sploh niso najpogostejši. Daleč največ je v obravnavanih spletnih učilnicah PDF dokumentov, kar 231, pojavljajo pa se v 16 spletnih učilnicah, kar pomeni povprečno 12 na spletno učilnico, ki vsebuje tovrstne dokumente. Približno pol manj smo našteli MS Word-ovih dokumentov (116 v 18 spletnih učilnicah). V 18 spletnih učilnicah je bilo tudi 123 map, pri čemer smo pri skupini izvajalcev opazili precej nesmiselno uporabo, saj je bil v skoraj vsaki njihovi mapi zgolj en PDF dokument. MS Powerpoint-ovih dokumentov je bilo v 13 spletnih učilnicah 100, oziroma povprečno po 8 na spletno učilnico, v kateri so se pojavljali. V 10 spletnih učilnicah teh dokumentov sploh ni bilo.
Spletne povezave so bile zajete v 8 spletnih učilnicah, skupno jih je bilo 50. Izdelavo ‘strani’ očitno obvladajo le redki. Le 12 je bilo najdenih in to samov v 5 spletnih učilnicah, pri čemer so kar 4 od teh spletne učilnice istega izvajalca.
Kar se oblikovanja tiče, je v 8 spletnih učilnicah uporabljenih 45 oznak, a tudi tu je treba pripomniti, da jih je nekdo uporabil, čeprav bi lahko namesto teh ustrezno uredil naslove razdelkov. Pri splošnem uvodnem razdelku se v večini primerov pojavlja samo besedilo ter Forum novic, le v petih primerih tudi fotografija, nekoliko pogosteje pa so že v ta razdelek dodani viri ali dejavnosti. Razdelkov oziroma tematskih sklopov je povprečno po sedem na spletno učilnico. V nobenem primeru ni bila uporabljena tedenska razdelitev razdelkov.
Med uporabljenimi orodji je v ospredju Naloga. Te so se pojavljale v 16 spletnih učilnicah, skupaj pa jih je bilo 65. Pol od teh v samo treh spletnih učilnicah. Je pa treba povedati, da so v več primerih te naloge brez oddaj ali samo z nekaj oddajami, pogosto pa oddane naloge tudi niso ocenjene, a podrobnejše analize tega nismo naredili.
V devetih spletnih učilnicah je uporabljen Forum. V skoraj vseh je sicer vključen Forum novic, a je tudi v skoraj vseh primerih prazen, torej neuporabljen, izjema so le štiri spletne učilnice. Dodatnih forumov je skupno 41, od tega v samo eni spletni učilnici kar 23. Slednji niso služili ničemur, saj v njih ni bilo nobenih objav. Izstopala je še ena spletna učilnica s 7 forumi, v tej pa so bili odgovori študentov na vprašanje, ki je bilo povezano z obravnavano temo oziroma nalogo. Uporabljeni so bili sicer standardni forumi za splošno rabo, a medsebojne komunikacije med študenti ni bilo zaslediti, vsak je objavil samo svojo razpravo, nihče pa ni nikomur nič odgovarjal. Tudi v spletnih učilnicah s po enim dodatnim forumom je bilo kar nekaj takih, brez objavljenih razprav. Opazili smo tudi uporabo foruma za oddajanje ‘eXe’ izdelkov.
Izbiro, poleg štirih spletnih učilnic istega izvajalca, najdemo samo še v eni spletni učilnici, skupaj jih je v teh petih spletnih učilnicah 19. Kvizi pa se pojavljajo samo v spletnih učilnicah tega istega izvajalca, saj je edini preostali, ki ni v njegovih spletnih učilnicah, brez vprašanj in torej ni opravljal svoje temeljne vloge. Delavnica je uporabljena v samo eni spletni učilnici, prav tako tudi Interaktivna vsebina (H5P). Vtičnik zanjo je bil dodan tekom študijskega leta, zato nihče, razen avtorja tega besedila, še ni vedel, da lahko uporabi tudi to orodje.
Sklepne ugotovitve
Med izvajalci izbranega študijskega programa jih manj od polovice pri izvedbi predmetov uporablja spletne učilnice. Med temi, ki pa jih uporabljajo, je sorazmerno malo naprednih uporabnikov, ki bi bili zmožni v večji meri izkoristiti prednosti poučevanja s pomočjo orodij, ki so vključena v spletnih učilnicah. Največji obseg uporabe je pri:
1. posredovanju študijskih gradiv študentom;
2. zbiranju izdelkov študentov.
Slika 1: Tipi spletnih učilnic na obravnavanem študijskem programu
Če poskušamo spletne učilnice razvrstiti glede na namembnost, jih lahko najprej delimo na celovitejše in enostranske. Prvih je samo šest, drugih pa 17 in med njimi prevladujejo posredovalne spletne učilnice oziroma posredovalnice učnih gradiv. Namenjene so izključno temu, da izvajalci udeležencem omogočijo dostopanje do različnih učnih gradiv, najpogosteje v PDF formatu. Število objavljenih gradiv sega tudi čez 30 enot. Dve spletni učilnici sta izključno zbiralnici izdelkov udeležencev (zbiralni spletni učilnici), pri čemer so navodila za oddajo v nekaterih primerih objavljena v obliki virov in ne v okviru nalog. Podobno smo zaznali tudi v naslednjih šestih spletnih učilnicah, ki jih lahko poimenujemo kar posredovalno-zbiralne spletne učilnice. V njih izvajalci udeležencem posredujejo učna gradiva in zbirajo njihove izdelke. Žal je to zbiranje v večini primerov zgolj nadomestilo za sprejemanje izdelkov študentov s pomočjo e-pošte. V večini primerov namreč oddani izdelki niso ocenjeni, niti ni zaslediti pripomb ali povratnih informacij, kar kaže na nizko raven obvladovanja orodja, ki se ga za ta namen poslužujejo izvajalci. Zadnjo med enostranskimi spletnimi učilnicami bi lahko imenovali forumska spletna učilnica, obsega pa en vir in dva foruma z nekaj razpravami.
Med šestimi celovitejšimi spletnimi učilnicami lahko štiri poimenujemo ocenjevalne, ker imajo v redovalnici opredeljene tudi skupne ocene, v njih pa je uporabljenih od tri do pet različnih orodij, podobno raznovrstna je uporaba virov. Predvsem je bistvena razlika v stopnji interaktivnosti, ki je omogočena s forumi vprašanj in odgovorov (dve spletni učilnici), v vseh pa so tudi možnosti izbire. V večini je zajet tudi kviz, ki služi preverjanju znanja. Preostali celovitejši spletni učilnici sta precej preprostejši v smislu raznovrstnosti uporabljenih orodij. Prva od teh vključuje le naloge in forume, slednjih je kar 23 in sicer standardnih forumov za splošno rabo, a so vsi brez ene same razprave, torej bolj kot ne nepotrebni. So pa zato vse naloge, tudi teh je kar 9, ocenjene. Ena od nalog je namenjena vnosu izpitnih ocen, seštevek iz redovalnice pa lahko služi za opredelitev končne ocene, a prikaz ocen s pomočjo ocenjevalne lestvice ni opredeljen. V bistvu se ta spletna učilnica od posredovalno-zbiralne razlikuje le v tem, da ima ponujeno, ne pa tudi izkoriščeno, interaktivnost ter da so zastavljene naloge tudi vse dosledno ocenjene, zaradi česar je izvajalec tudi absolutni rekorder po številu opravljenih dejavnosti na spletno učilnico. Zadnja od celovitejših spletnih učilnic vzpostavlja interakcijo med izvajalcem in udeleženci s forumi in možnostmi, v njej so tudi naloge, ki pa so tako kot odgovori oziroma razprave v forumih točkovane z eno točko že za vsako oddajo oziroma objavo.
V analiziranih spletnih učilnicah so vse premalo izkoriščene možnosti, ki omogočajo interakcijo med študenti in učiteljem ter med samimi študenti. Prav tako je povsem prezrta možnost preverjanja znanja za različne namene od ocenjevanja, do samopreverjanja. Za doseganje najvišje taksonomske ravni znanja bi bilo koristno v polnosti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Delavnica in vrednotenje dela kolegov.
Glede na to, da je bila do sedaj na članici, kjer je bila izvedena analiza, pobuda za uporabo spletnega učnega okolja prepuščena učiteljem in sodelavcem, bo za bolj široko in poglobljeno uporabo očitno potreben nov pristop, ki bo na eni strani temeljil na določenih zahtevah do izvajalcev programa, na drugi pa na omogočanju ustrezne podpore pri usvajanju potrebnega znanja in veščin za naprednejšo in učinkovitejšo rabo spletnega učnega okolja Moodle.
Preglednica 4: Statistika dejavnosti izvajalcev
