{"id":1640,"date":"2020-09-28T16:32:40","date_gmt":"2020-09-28T14:32:40","guid":{"rendered":"http:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/?p=1640"},"modified":"2020-09-28T16:32:40","modified_gmt":"2020-09-28T14:32:40","slug":"tri-pravila-za-boljso-komunikacijo-na-daljavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/tri-pravila-za-boljso-komunikacijo-na-daljavo\/","title":{"rendered":"Tri pravila za bolj\u0161o komunikacijo na daljavo"},"content":{"rendered":"

Komuniciranje na daljavo s \u0161tudenti in sodelavci<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

K pisanju o tej temi me je vzpodbudil presenetljivo <\/span>\u201c<\/span>pi\u0161meuhovski<\/span>\u201d<\/span> odnos <\/span>\u0161tevilnih <\/span>uporabnikov spletnih orodij<\/span> za<\/span> med<\/span>seboj<\/span>no<\/span> komunicira<\/span>nje, do tega kako vstopajo <\/span>v komunikacijo<\/span> na daljavo, torej <\/span>takrat, <\/span>ko nimamo mo\u017enosti biti dovolj blizu skupaj, da bi se lahko videli in sli\u0161ali neposredno, br<\/span>ez tehni\u010dnih pripomo\u010dkov.<\/span> Pogosto <\/span>ti uporabniki vedo dosti povedati o brezosebnosti komunikacije na daljavo, ob tem pa niti pomislijo ne na to, kako jo lahko naredimo bolj osebno<\/span>. Prvi korak je \u017ee to, da se sogovorniku poka\u017eemo, pa \u010deprav samo s fotografijo. To nam omogo\u010dajo prakti\u010dno v<\/span>sa sredstva, ki jih uporabljamo za medsebojno komuniciranje na daljavo. Ampak ko p<\/span>regleduje<\/span>m spletn<\/span>e<\/span> u\u010dilnic<\/span>e predmetov<\/span> v na\u0161em <\/span>Moodle<\/span>-u, fotografij <\/span>uporabnikov <\/span>v glavnem ne vidim<\/span>, a<\/span>li pa so take, da vidi\u0161, da <\/span>uporabik<\/span>i<\/span> ne ve<\/span>do<\/span>, \u010demu <\/span>so namenjene.\u00a0<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"Na fotografiji je na levi je seznam \u0161tudentov iz spletne u\u010dilnice letnika, v katerem imajo moje predmete, na desni pa seznam\u00a0<\/span><\/i>\u0161tudentov <\/span><\/i>iz spletne u\u010dilnice letnika, ki <\/span><\/i>z menoj \u0161e ni imel opravka.<\/span><\/i> Pri meni namre\u010d <\/span><\/i>na <\/span><\/i>prv<\/span><\/i>em<\/span><\/i> sre\u010danju <\/span><\/i>dobijo navodilo, kako je treba urediti uporabni\u0161ki profil in zakaj je to potrebno<\/span><\/i>.<\/span><\/i>\u00a0Vsi se seveda tega tudi pri meni ne dr\u017eijo.<\/span><\/p>\n

Kot lahko vidimo na<\/span> sliki, sestavljeni iz zaslonskih slik iz dveh razli\u010dnih <\/span>spletnih u\u010dilnic, so v seznamu na desni strani \u0161tudentje z imeni in priimki<\/span> (<\/span>imena <\/span>so namenoma skrita), a brez obrazov. \u0160e tam, kjer je<\/span> dodana fotografija<\/span>, <\/span>prikazuje osebo s take razdalje, ki ni obi\u010dajna za <\/span>\u201c<\/span>komunikacijo<\/span> v \u017eivo<\/span>\u201d,<\/span> oziro<\/span>ma pogovor. Spletna u\u010dilnica je prostor, v katerem med seboj komuniciramo u\u010ditelji in \u0161tudenti. <\/span>Seveda je to nami\u0161ljeni in ne stvarni<\/span>,<\/span> oziroma materialni prostor, a je vendarle prostor, ki nam omogo<\/span>\u010da, da izmenjujemo mnenja, razpravljamo, predstavljamo, razlagamo itn.<\/span> Predstavljajmo si, kako bi izgledala resni\u010dna u\u010dilnica s \u0161tudenti brez obrazov ali pa <\/span>da velika ve\u010dina \u0161tudentov pride vanjo v beli halji in vsi z enako masko na obraz<\/span>u<\/span>, po mo\u017enosti s tako, kot jih vidite na spodnjih fotografijah<\/span>.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"Piotr<\/span><\/i> Siedlecki<\/span><\/i>: <\/span><\/i>Vendetta<\/span><\/i> mask; <\/span><\/i>License: CC0 Public Domain<\/span><\/i><\/a>\u00a0<\/span><\/p>\n

Najbr\u017e bi vam ne bilo ravno prijetno predavati, razpravljati, se pogovar<\/span>jati, svetovati in <\/span>po\u010deti <\/span>karkoli <\/span>drug<\/span>ega<\/span>,<\/span> kar po\u010dnete v predavalnici, ko delate s \u0161tudenti, \u010de bi imeli pre<\/span>d seboj tako zakrito publiko. Seveda je res, da fotografija \u0161e zdale\u010d ne more nadomestiti obraza<\/span>, ki ga lahko vidimo v \u017eivo<\/span> z vso mimiko in ostalo neverbalno komunikacijo. <\/span>J<\/span>e pa bistveno bolj\u0161e imeti pred seboj fotografijo \u0161t<\/span>udentovega obraza<\/span>,<\/span> kot pa sploh ni\u010d. <\/span>Ko se pogovarjamo iz o\u010di v o\u010di, se gledamo v obraz, zato <\/span>je<\/span> primerna <\/span>taka <\/span>profiln<\/span>a<\/span> slik<\/span>a<\/span>, <\/span>ki<\/span> prikazuje na\u0161 obraz. Ta je glavno izrazno sredstvo na\u0161e komunika<\/span>cije z drugimi. Prep<\/span>ogosto se zgodi, da \u017eeli uporabnik s <\/span>profilno<\/span> sliko vsem<\/span>,<\/span> ki prihajajo v stik z njo, sporo\u010d<\/span>iti nekaj pomembnega o sebi<\/span>:<\/span> s<\/span> kak\u0161nimi konji\u010dki se ukvarja, koga ima rad, kam rad gre. Vse to je lepo in prav, <\/span>vendar s<\/span>odi v podrobnej\u0161o predstavitev. <\/span>Kaj mi pomaga, \u010de vem, da ima\u0161 rad gore, ne poznam pa tvojega obraza<\/span>. <\/span>Bo pa to lahko pomembna<\/span> dodatna<\/span> informacija<\/span>,<\/span> s katero bom lahko povezal tvoj obraz, \u010de mi ga bo\u0161 seveda razkril.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Niso pa le \u0161tudentje skriti za maskami. Na tisti prvi sliki na desni<\/span>, kjer je zgolj ena fotografija in kup uporabnikov brez obraza, je med temi tudi izvajalec predmeta. <\/span>Ampak \u010de njemu pripi\u0161emo neve\u0161\u010dost pri uporabi spletnih u\u010dilnic, kaj naj si mislimo o udele\u017eencih konference <\/span>v okviru projekta INOVUP, kjer je bilo govora <\/span>o tem, kako smo se lotili dela na daljavo v \u010dasu pandemije. Konferenca je bila <\/span>izvedena na daljavo z uporabo orodja Zoom, ki omogo\u010da, da se s sogovorniki tako vidimo kot sli\u0161imo<\/span>,<\/span> \u010d<\/span>e seveda vklopimo<\/span> kamero in mikrofon. Ker pa je dostikrat neza\u017eeleno, da imamo vsi hkrati vklopljene mikrofone in kamere, kar naenkrat spet zremo v prazno<\/span>, namesto da bi imeli pred seboj obraze<\/span>. <\/span>Pogosto niti pravih imen in priim<\/span>kov ne vidimo, ampak samo ime ali celo <\/span>zgolj <\/span>znamko telefona.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/span><\/i><\/p>\n

Zaslonska slika Zoom s<\/span><\/i>eje k<\/span><\/i>onference projekta INOVUP<\/span><\/i>, kjer je vidno kako malo udele\u017eencev je poskrbelo za ustrezno <\/span><\/i>profilno<\/span><\/i> fotografijo. Na uradnih sre\u010danjih ve\u010djega \u0161tevila ljudi, ki se med seboj ne poznajo, je pomembno tudi, <\/span><\/i>da navedemo ime in priimek in ne zgolj imena.<\/span><\/i>\u00a0<\/span><\/p>\n

V\u00a0 <\/span>Zoom <\/span>seji <\/span>omenjene<\/span>, sicer zelo zanimive,<\/span> INOVUP<\/span> konference<\/span>,<\/span> je imelo le<\/span> 28 od 158 udele\u017eencev <\/span>nastavljeno <\/span>profilno<\/span> fotografijo<\/span>, pa <\/span>\u0161e<\/span> med<\/span> temi<\/span> je bila<\/span> ena <\/span>fotografija <\/span>vrtnic<\/span>e<\/span>, ena <\/span>pokrajinsk<\/span>a<\/span> fotografija<\/span> in ena, <\/span>na kateri udele\u017eenec ni prepoznaven!<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"Lepa vrtnica, a \u017eal ni bila udele\u017eenka Zoom seje <\/span><\/i>vrtnica, <\/span><\/i>temve\u010d <\/span><\/i>oseba, ki so ji o\u010ditno v\u0161e\u010d rde\u010de vrtnice.<\/span><\/i>\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Podobna je moja izku\u0161nja tudi s \u0161tevilnimi drugimi Zoom sejami, v katerih sem sodeloval<\/span>.<\/span> Zgoraj n<\/span>avedena je bila povsem po naklju\u010dju ravno v <\/span>\u010dasu, ko sem se lotil tega zapisa, zato sem si drznil <\/span>izkoristiti prilo\u017enost in narediti nekaj zaslonskih posnetkov.<\/span> Spra\u0161ujem pa se, kaj je vzrok temu, da <\/span>se <\/span>na tak na\u010din <\/span>pojavlja<\/span>mo<\/span> v javnosti, ko se sre\u010dujemo s kolegi, sodelavci ali pa zgolj udele\u017eenci razli\u010dnih dogodkov <\/span>v prostorih svetovnega medmre\u017eja. <\/span>Slabo obvladovanje orodij, ki so nam na voljo za komuniciranje na daljavo, se mi ne zdi pravi <\/span>razlog<\/span>. <\/span>Ta<\/span> se<\/span> bolj verjetno <\/span>skriva <\/span>v prenizki motiviranosti za to, da se vlo\u017ei potrebni napor <\/span>za na\u0161e ustrezno pojavljanje v prostorih na\u0161ih sre\u010danj na daljavo. <\/span>Pri nekaterih posameznikih <\/span>je <\/span>morda <\/span>prisotna <\/span>previdnost pri <\/span>objavljanju fotografij na medmre\u017eju zaradi mo\u017enih zlorab<\/span>.\u00a0<\/span> G<\/span>lavni razlog <\/span>pa bi znal <\/span>biti<\/span>, <\/span>da nismo \u0161li skozi ustrezen proces socializacije, ki bi nam <\/span>privzgojil pravila dru\u017ebeno sprejemljivega vedenja v na\u0161ih stikih z drugimi, kadar ti potekajo na daljavo ob pomo\u010di te<\/span>hnolo\u0161kih pripomo\u010dkov.<\/span> Zato bom v nadaljevanju navedel tri pravila, ki bi jih bilo po mojem, dobro upo\u0161tevati<\/span>, da bodo na\u0161a sre\u010danja in komuniciranje na daljavo prijaznej\u0161e in bolj u\u010dinkovito.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

\ud83d\udc49 <\/span>Prvo pravilo<\/span>:<\/span> Ko vstopamo v komunikacijo na daljavo, vedno poskrbimo, da smo sogovorniku ali sogovornikom predstavljeni z na\u0161im imenom in priimkom ter profilno fotografijo, ki \u010dim bolj verodostojno prikazuje na\u0161 obraz!<\/span><\/em><\/strong>\u00a0<\/span><\/p>\n

V \u010dasu prisilnega \u201c<\/span>koronskega<\/span>\u201d prehoda na delo na daljavo je s<\/span>odelovanje v spletnih konferencah <\/span>pri izvajanju \u0161tudijskega procesa<\/span> postalo <\/span>eden od <\/span>obi\u010dajni<\/span>h<\/span> na\u010din<\/span>ov<\/span> komunikacije med u\u010ditelji in \u0161tudenti.<\/span> Pri tem se pogosto zgodi, da udele\u017eenci vstopijo v sejo npr. v <\/span>Zoomu<\/span>, kjer <\/span>se izvajajo predavanja in se varno skrijejo pred vsemi drugimi udele\u017eenci <\/span>z izklopljenim mikrofonom in izklopljeno kamero, \u010deprav tega izvajalec ni zahteval.<\/span> Ob\u010dutek je podoben<\/span>,<\/span> kot \u010de v predavalnici gleda\u0161 odsotne obraze p<\/span>asivnih poslu\u0161alcev, ki so jim misli odtavale kdo ve kam, \u010de <\/span>se niso celo pogreznili v mo\u010dvirje kak\u0161nega od dru\u017ebenih omre\u017eij<\/span>, <\/span>kar pomeni popolno odsotnost<\/span>.<\/span>\u00a0<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Kot izvajalec videokonference \u017eelim svoje sogovornike, pa \u010detudi so ve\u010dinoma le poslu\u0161alci, videti. To s<\/span>e mi zdi pomembno predvsem takrat, ko jim ne delim svojega zaslona.<\/span> Zato vztrajam, da<\/span> imajo udele\u017eenci vklopljene kamere, \u010de le tehni\u010dni pogoji to omogo\u010dajo. <\/span>Na ta na\u010din lahko vidi<\/span>m<\/span> vsaj tisti del udele\u017eencev, ki jih videokon<\/span>feren\u010dni sistem zmore strpati na en zaslon. <\/span>Ker udele\u017eenci navadno vstopajo v seje iz intime svojega doma, ki je ne \u017eelijo pretirano razkrivati, imajo videoko<\/span>nferen\u010dni sistemi navadno mo\u017enost uporabe poljubnega ozadja<\/span>, ki zakrije vse, kar se nahaja za udele\u017eencem.<\/span>\u00a0<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Kar se mikrofonov ti\u010de<\/span>, zna biti precej mote\u010de, \u010de so <\/span>hkrati vklopljeni pri vseh udele\u017eencih. \u0160e posebej \u010de je udele\u017eencev ve\u010d, <\/span>je verjetnost mote\u010dih zvokov iz ozadja velika. Vsi hkrati pa t<\/span>ako ali tako ne govorimo, zato je smiselno mikrofon vklopiti samo takrat, kadar se vklju\u010dimo v razpravo<\/span>.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

\ud83d\udc49 <\/span>Drugo pravilo<\/span>:<\/span> Ko sodelujemo v videokonferen\u010dnih sre\u010danjih imamo praviloma vklopljeno kamero, \u010de to dopu\u0161\u010dajo tehni\u010dni pogoji povezave, mikrofon pa vklapljamo le takrat, kadar se vklju\u010dimo v razpravo.<\/strong><\/em><\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

\u010ce se je splo\u0161na raz\u0161irjenost videokonferen\u010dnega komuniciranja razmahnila \u0161ele <\/span>v zadnjem letu, pa se nam je uporaba elektronske po\u0161te \u017ee davno zasidrala v <\/span>na\u0161 vsakdan in to tako mo\u010dno, da na\u0161e delo niti pribli\u017eno ni ve\u010d tako, kot je bilo \u0161e pred dobrima dvema desetletjema <\/span>ali pa mogo\u010de pred tremi. <\/span>\u010ce je \u0161tudent v tistih \u010dasih \u017eelel od u\u010ditelja karkoli izvedeti je imel dve mo\u017enosti<\/span> in sicer vpra\u0161ati:<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n