{"id":528,"date":"2018-11-15T23:11:31","date_gmt":"2018-11-15T22:11:31","guid":{"rendered":"http:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/?p=528"},"modified":"2019-11-25T21:40:51","modified_gmt":"2019-11-25T20:40:51","slug":"kaksne-so-nase-spletne-ucilnice-primer-izbranega-studijskega-programa-1-stopnje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/kaksne-so-nase-spletne-ucilnice-primer-izbranega-studijskega-programa-1-stopnje\/","title":{"rendered":"Kak\u0161ne so na\u0161e spletne u\u010dilnice – primer izbranega \u0161tudijskega programa 1. stopnje"},"content":{"rendered":"

Uvod<\/strong><\/h3>\n

Ko je govora o IKT v visoko\u0161olskem pou\u010devanju, ne moremo mimo uporabe spletnega u\u010dnega okolja Moodle, ki je globoko ukoreninjeno v slovenski izobra\u017eevalni sistem. Kak\u0161na je dejanska uporaba orodij, ki jih vsebuje, smo posku\u0161ali ugotoviti tudi z analizo spletnih u\u010dilnic. Analizirali smo uporabo spletnih u\u010dilnic \u0161tudijskega programa 1. stopnje ene od \u010dlanic Univerze na Primorskem.<\/p>\n

Ugotoviti smo \u017eeleli, katera orodja uporabljajo izvajalci, kako pogosto je uporabljeno posamezno orodje ter kako napredna je raba spletnih u\u010dilnic v smislu pestrosti uporabljenih orodij in s tem tudi podpore u\u010dinkovitej\u0161im didakti\u010dnim pristopom k izvajanju programa.<\/p>\n

Analiza<\/strong><\/h3>\n

V obravnavanem \u0161tudijskem programu je v \u0161tirih letnikih predvidenih 51 predmetov vklju\u010dno s pedago\u0161ko prakso in ustreznim \u0161tevilom izbirnih predmetov, ki jih mora izbrati posamezen \u0161tudent. Kot je razvidno iz preglednice (Preglednica 1), je imelo spletne u\u010dilnice le pribli\u017eno dve petini predmetov, v drugem letniku celo samo trije predmeti od 13, ki naj bi se v tem letniku izvajali v \u0161tudijskem letu 2017\/18.<\/p>\n

Preglednica 1: Predmeti \u0161tudijskega programa in odprte spletne u\u010dilnice<\/em><\/p>\n

\"\"* v \u0161tudijskem programu, ki se je izvajal za ta letnik izbirni predmeti niso predvideni zato je pri izra\u010dunu izbirni predmet (+1) upo\u0161tevan kot eden od obveznih predmetov.<\/span>
\n** \u0161tiri spletne u\u010dilnice izbirnih predmetov (+4) se pri izra\u010dunu upo\u0161tevajo kot ena, saj je notranjeizbirni predmet le eden<\/span>
\n*** v izra\u010dunu je upo\u0161tevanih 20 spletnih u\u010dilnic (18 za obvezne in 2 za izbirne predmete)<\/span><\/p>\n

V na\u0161o analizo smo zajeli 23 spletnih u\u010dilnic od dejansko odprtih 26. Dve sta bili namre\u010d prakti\u010dno brez udele\u017eencev (v eno je bil vklju\u010den eden v drugo pa dva), ena spletna u\u010dilnica pa je bila odprta za predmet, ki ga v \u0161tudijskem programu sploh ni in tudi v tem so bili ob treh izvajalcih vklju\u010deni samo \u0161tirje udele\u017eenci.<\/p>\n

V analiziranih spletnih u\u010dilnicah je sodelovalo skupno 20 razli\u010dnih izvajalcev. V \u0161estih spletnih u\u010dilnicah so bili vpisani po trije izvajalci, vendar v nobenem primeru ni bil dele\u017e opravljenih dejavnosti tretjega izvajalca ve\u010dji od 1\/8 oziroma je bil kar v polovici primerov tretji izvajalec samo vpisan v spletno u\u010dilnico, a nima zabele\u017eene nobene dejavnosti.
\nV desetih spletnih u\u010dilnicah sta bila vpisana po dva izvajalca. V dveh primerih je drugi izvajalec opravil pribli\u017eno desetino dejavnosti, v enem zgolj dober odstotek, v dveh primerih pa ni\u010d. K sedmim spletnim u\u010dilnicam, ki so imele tudi formalno samo enega izvajalca torej lahko pri\u0161tejemo \u0161e zadnje tri omenjene in tako lahko re\u010demo, da je 10 od 23 analiziranih spletnih u\u010dilnic upravljal en sam izvajalec, pri preostalih pa so bila razmerja v \u0161tevilu opravljenih dejavnosti bolj ali manj nesorazmerna in v \u0161tirih primerih je en izvajalec opravil ve\u010d kot 2\/3 vseh dejavnosti. Tako lahko re\u010demo, da je v ve\u010d kot polovici spletnih u\u010dilnic ali samo en izvajalec, ali pa na samo enega izvajalca odpade ve\u010dina izvedbenih dejavnosti.<\/p>\n

Izvajalec z najve\u010djim skupnim \u0161tevilom dejavnosti (ogledov in objav) je imel na obravnavnem \u0161tudijskem programu samo eno spletno u\u010dilnico, statistika njegove dejavnosti pa ka\u017ee ve\u010d kot \u0161tiri tiso\u010d ogledov in objav skupaj. Povpre\u010dno \u0161tevilo dejavnosti izvajalca na spletno u\u010dilnico je sicer nekoliko manj\u0161e od 600, a to povpre\u010dje presega zgolj \u0161est izvajalcev od dvajsetih. Med temi je imel samo avtor tega besedila ve\u010d u\u010dilnic (4) ostali pa po eno. \u0160est izvajalcev s spodnje strani lestvice je imelo povpre\u010dno 100 ali manj dejavnosti na spletno u\u010dilnico in tudi najvi\u0161je skupno \u0161tevilo dejavnosti med vsemi temi ni presegalo 213.<\/p>\n

Preglednica 2: Izvajalci (1 do 20) glede na \u0161tevilo u\u010dilnic po dele\u017eu \u0161tevila opravljenih dejavnosti, skupnem \u0161tevilu dejavnosti in povpre\u010dnem \u0161tevilu opravljenih dejavnosti na spletno u\u010dilnico (SU)<\/em>
\n\"\"
\n\u017de zgolj navedeni podatki o dejavnostih izvajalcev nakazujejo, da je dele\u017e spletnih u\u010dilnic, ki bi bile interaktivno naravnane in v katerih bi bilo veliko \u0161tevilo opravljenih dejavnosti tako u\u010diteljev kot \u0161tudentov, sorazmerno majhen.<\/p>\n

Preglednica 3: Spletne u\u010dilnice glede na povpre\u010dno \u0161tevilo dejavnosti na udele\u017eenca<\/em>
\nRazred povpre\u010dnega \u0161tevila dejavnosti na udele\u017eenca<\/em>
\n\"\"
\nPovpre\u010dno \u0161tevilo udele\u017eencev na spletno u\u010dilnico je 44 povpre\u010dno \u0161tevilo dejavnosti na udele\u017eenca pa je v 23 obravnavanih spletnih u\u010dilnicah zna\u0161alo 89. Razlike med spletnimi u\u010dilnicami pa so bile zelo velike, saj je standardni odklon zna\u0161al kar 75. \u0160tiri spletne u\u010dilnice so imele povpre\u010dno manj od 14 dejavnosti na udele\u017eenca, kar pomeni, da so se jih ti poslu\u017eevali predvsem za prena\u0161anje objavljenih dokumentov, v treh sploh ni bilo nobenih objav udele\u017eencev, v \u010detrti pa tudi zanemarljivo majhen dele\u017e. Tudi za ve\u010d kot en standardni odklon nad povpre\u010djem so bile 4 spletne u\u010dilnice, ostalih 15 pa je bilo vmes, ve\u010d pod kot nad povre\u010djem, kar \u0161e dodatno nakazuje, da je izkori\u0161\u010denost spletnih u\u010dilnic na sorazmerno nizki ravni.<\/p>\n

Od vseh razpolo\u017eljivih orodij v nobeni spletni u\u010dilnici niso bila uporabljena naslednja:<\/p>\n

\u2022 IMS paket,
\n\u2022 Knjiga,
\n\u2022 Anketa,
\n\u2022 Klepet,
\n\u2022 Lekcija,
\n\u2022 Podatkovna zbirka,
\n\u2022 SCORM\/AICC,
\n\u2022 Slovar,
\n\u2022 Wiki,
\n\u2022 Zunanje orodje.<\/p>\n

Ve\u010d kot o\u010ditno spletne u\u010dilnice najpogosteje slu\u017eijo za odlo\u017ei\u0161\u010de za dokumente, ki jih \u0161tudentom u\u010ditelji posredujejo kot u\u010dna gradiva. Presene\u010da pa dejstvo, da dokumenti s predstavitvami, predvsem seveda MS Powerpoint dokumenti, sploh niso najpogostej\u0161i. Dale\u010d najve\u010d je v obravnavanih spletnih u\u010dilnicah PDF dokumentov, kar 231, pojavljajo pa se v 16 spletnih u\u010dilnicah, kar pomeni povpre\u010dno 12 na spletno u\u010dilnico, ki vsebuje tovrstne dokumente. Pribli\u017eno pol manj smo na\u0161teli MS Word-ovih dokumentov (116 v 18 spletnih u\u010dilnicah). V 18 spletnih u\u010dilnicah je bilo tudi 123 map, pri \u010demer smo pri skupini izvajalcev opazili precej nesmiselno uporabo, saj je bil v skoraj vsaki njihovi mapi zgolj en PDF dokument. MS Powerpoint-ovih dokumentov je bilo v 13 spletnih u\u010dilnicah 100, oziroma povpre\u010dno po 8 na spletno u\u010dilnico, v kateri so se pojavljali. V 10 spletnih u\u010dilnicah teh dokumentov sploh ni bilo.<\/p>\n

Spletne povezave so bile zajete v 8 spletnih u\u010dilnicah, skupno jih je bilo 50. Izdelavo \u2018strani\u2019 o\u010ditno obvladajo le redki. Le 12 je bilo najdenih in to samov v 5 spletnih u\u010dilnicah, pri \u010demer so kar 4 od teh spletne u\u010dilnice istega izvajalca.<\/p>\n

Kar se oblikovanja ti\u010de, je v 8 spletnih u\u010dilnicah uporabljenih 45 oznak, a tudi tu je treba pripomniti, da jih je nekdo uporabil, \u010deprav bi lahko namesto teh ustrezno uredil naslove razdelkov. Pri splo\u0161nem uvodnem razdelku se v ve\u010dini primerov pojavlja samo besedilo ter Forum novic, le v petih primerih tudi fotografija, nekoliko pogosteje pa so \u017ee v ta razdelek dodani viri ali dejavnosti. Razdelkov oziroma tematskih sklopov je povpre\u010dno po sedem na spletno u\u010dilnico. V nobenem primeru ni bila uporabljena tedenska razdelitev razdelkov.<\/p>\n

Med uporabljenimi orodji je v ospredju Naloga. Te so se pojavljale v 16 spletnih u\u010dilnicah, skupaj pa jih je bilo 65. Pol od teh v samo treh spletnih u\u010dilnicah. Je pa treba povedati, da so v ve\u010d primerih te naloge brez oddaj ali samo z nekaj oddajami, pogosto pa oddane naloge tudi niso ocenjene, a podrobnej\u0161e analize tega nismo naredili.
\nV devetih spletnih u\u010dilnicah je uporabljen Forum. V skoraj vseh je sicer vklju\u010den Forum novic, a je tudi v skoraj vseh primerih prazen, torej neuporabljen, izjema so le \u0161tiri spletne u\u010dilnice. Dodatnih forumov je skupno 41, od tega v samo eni spletni u\u010dilnici kar 23. Slednji niso slu\u017eili ni\u010demur, saj v njih ni bilo nobenih objav. Izstopala je \u0161e ena spletna u\u010dilnica s 7 forumi, v tej pa so bili odgovori \u0161tudentov na vpra\u0161anje, ki je bilo povezano z obravnavano temo oziroma nalogo. Uporabljeni so bili sicer standardni forumi za splo\u0161no rabo, a medsebojne komunikacije med \u0161tudenti ni bilo zaslediti, vsak je objavil samo svojo razpravo, nih\u010de pa ni nikomur ni\u010d odgovarjal. Tudi v spletnih u\u010dilnicah s po enim dodatnim forumom je bilo kar nekaj takih, brez objavljenih razprav. Opazili smo tudi uporabo foruma za oddajanje \u2018eXe\u2019 izdelkov.<\/p>\n

Izbiro, poleg \u0161tirih spletnih u\u010dilnic istega izvajalca, najdemo samo \u0161e v eni spletni u\u010dilnici, skupaj jih je v teh petih spletnih u\u010dilnicah 19. Kvizi pa se pojavljajo samo v spletnih u\u010dilnicah tega istega izvajalca, saj je edini preostali, ki ni v njegovih spletnih u\u010dilnicah, brez vpra\u0161anj in torej ni opravljal svoje temeljne vloge. Delavnica je uporabljena v samo eni spletni u\u010dilnici, prav tako tudi Interaktivna vsebina (H5P). Vti\u010dnik zanjo je bil dodan tekom \u0161tudijskega leta, zato nih\u010de, razen avtorja tega besedila, \u0161e ni vedel, da lahko uporabi tudi to orodje.<\/p>\n

Sklepne ugotovitve<\/strong><\/h3>\n

Med izvajalci izbranega \u0161tudijskega programa jih manj od polovice pri izvedbi predmetov uporablja spletne u\u010dilnice. Med temi, ki pa jih uporabljajo, je sorazmerno malo naprednih uporabnikov, ki bi bili zmo\u017eni v ve\u010dji meri izkoristiti prednosti pou\u010devanja s pomo\u010djo orodij, ki so vklju\u010dena v spletnih u\u010dilnicah. Najve\u010dji obseg uporabe je pri:<\/p>\n

1. posredovanju \u0161tudijskih gradiv \u0161tudentom;
\n2. zbiranju izdelkov \u0161tudentov.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Slika 1: Tipi spletnih u\u010dilnic na obravnavanem \u0161tudijskem programu<\/em><\/p>\n

\u010ce posku\u0161amo spletne u\u010dilnice razvrstiti glede na namembnost, jih lahko najprej delimo na celovitej\u0161e in enostranske. Prvih je samo \u0161est, drugih pa 17 in med njimi prevladujejo posredovalne spletne u\u010dilnice oziroma posredovalnice u\u010dnih gradiv. Namenjene so izklju\u010dno temu, da izvajalci udele\u017eencem omogo\u010dijo dostopanje do razli\u010dnih u\u010dnih gradiv, najpogosteje v PDF formatu. \u0160tevilo objavljenih gradiv sega tudi \u010dez 30 enot. Dve spletni u\u010dilnici sta izklju\u010dno zbiralnici izdelkov udele\u017eencev (zbiralni spletni u\u010dilnici), pri \u010demer so navodila za oddajo v nekaterih primerih objavljena v obliki virov in ne v okviru nalog. Podobno smo zaznali tudi v naslednjih \u0161estih spletnih u\u010dilnicah, ki jih lahko poimenujemo kar posredovalno-zbiralne spletne u\u010dilnice. V njih izvajalci udele\u017eencem posredujejo u\u010dna gradiva in zbirajo njihove izdelke. \u017dal je to zbiranje v ve\u010dini primerov zgolj nadomestilo za sprejemanje izdelkov \u0161tudentov s pomo\u010djo e-po\u0161te. V ve\u010dini primerov namre\u010d oddani izdelki niso ocenjeni, niti ni zaslediti pripomb ali povratnih informacij, kar ka\u017ee na nizko raven obvladovanja orodja, ki se ga za ta namen poslu\u017eujejo izvajalci. Zadnjo med enostranskimi spletnimi u\u010dilnicami bi lahko imenovali forumska spletna u\u010dilnica, obsega pa en vir in dva foruma z nekaj razpravami.<\/p>\n

Med \u0161estimi celovitej\u0161imi spletnimi u\u010dilnicami lahko \u0161tiri poimenujemo ocenjevalne, ker imajo v redovalnici opredeljene tudi skupne ocene, v njih pa je uporabljenih od tri do pet razli\u010dnih orodij, podobno raznovrstna je uporaba virov. Predvsem je bistvena razlika v stopnji interaktivnosti, ki je omogo\u010dena s forumi vpra\u0161anj in odgovorov (dve spletni u\u010dilnici), v vseh pa so tudi mo\u017enosti izbire. V ve\u010dini je zajet tudi kviz, ki slu\u017ei preverjanju znanja. Preostali celovitej\u0161i spletni u\u010dilnici sta precej preprostej\u0161i v smislu raznovrstnosti uporabljenih orodij. Prva od teh vklju\u010duje le naloge in forume, slednjih je kar 23 in sicer standardnih forumov za splo\u0161no rabo, a so vsi brez ene same razprave, torej bolj kot ne nepotrebni. So pa zato vse naloge, tudi teh je kar 9, ocenjene. Ena od nalog je namenjena vnosu izpitnih ocen, se\u0161tevek iz redovalnice pa lahko slu\u017ei za opredelitev kon\u010dne ocene, a prikaz ocen s pomo\u010djo ocenjevalne lestvice ni opredeljen. V bistvu se ta spletna u\u010dilnica od posredovalno-zbiralne razlikuje le v tem, da ima ponujeno, ne pa tudi izkori\u0161\u010deno, interaktivnost ter da so zastavljene naloge tudi vse dosledno ocenjene, zaradi \u010desar je izvajalec tudi absolutni rekorder po \u0161tevilu opravljenih dejavnosti na spletno u\u010dilnico. Zadnja od celovitej\u0161ih spletnih u\u010dilnic vzpostavlja interakcijo med izvajalcem in udele\u017eenci s forumi in mo\u017enostmi, v njej so tudi naloge, ki pa so tako kot odgovori oziroma razprave v forumih to\u010dkovane z eno to\u010dko \u017ee za vsako oddajo oziroma objavo.<\/p>\n

V analiziranih spletnih u\u010dilnicah so vse premalo izkori\u0161\u010dene mo\u017enosti, ki omogo\u010dajo interakcijo med \u0161tudenti in u\u010diteljem ter med samimi \u0161tudenti. Prav tako je povsem prezrta mo\u017enost preverjanja znanja za razli\u010dne namene od ocenjevanja, do samopreverjanja. Za doseganje najvi\u0161je taksonomske ravni znanja bi bilo koristno v polnosti izkoristiti mo\u017enosti, ki jih ponuja Delavnica in vrednotenje dela kolegov.<\/p>\n

Glede na to, da je bila do sedaj na \u010dlanici, kjer je bila izvedena analiza, pobuda za uporabo spletnega u\u010dnega okolja prepu\u0161\u010dena u\u010diteljem in sodelavcem, bo za bolj \u0161iroko in poglobljeno uporabo o\u010ditno potreben nov pristop, ki bo na eni strani temeljil na dolo\u010denih zahtevah do izvajalcev programa, na drugi pa na omogo\u010danju ustrezne podpore pri usvajanju potrebnega znanja in ve\u0161\u010din za naprednej\u0161o in u\u010dinkovitej\u0161o rabo spletnega u\u010dnega okolja Moodle.<\/p>\n

Preglednica 4:\u00a0\u00a0 Statistika dejavnosti izvajalcev<\/em><\/p>\n

\"\"<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Uvod Ko je govora o IKT v visoko\u0161olskem pou\u010devanju, ne moremo mimo uporabe spletnega u\u010dnega okolja Moodle, ki je globoko ukoreninjeno v slovenski izobra\u017eevalni sistem. Kak\u0161na je dejanska uporaba orodij, ki jih vsebuje, smo posku\u0161ali ugotoviti tudi z analizo spletnih u\u010dilnic. Analizirali smo uporabo spletnih u\u010dilnic \u0161tudijskega programa 1. stopnje ene od \u010dlanic Univerze na Primorskem. Ugotoviti smo \u017eeleli, katera orodja uporabljajo izvajalci, kako pogosto je uporabljeno posamezno orodje ter kako napredna je raba spletnih u\u010dilnic v smislu pestrosti uporabljenih orodij in s tem tudi podpore u\u010dinkovitej\u0161im didakti\u010dnim pristopom k izvajanju programa. Analiza V obravnavanem \u0161tudijskem programu je v \u0161tirih letnikih predvidenih 51 predmetov vklju\u010dnoVe\u010d … <\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":536,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"jetpack_post_was_ever_published":false,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","enabled":false},"version":2}},"categories":[17,2],"tags":[],"class_list":["entry","author-stanko","post-528","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-e-ucilnice-moodle","category-projekt"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/11\/Screenshot-2018-11-15-at-18.14.13.png?fit=1688%2C856&ssl=1","jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/p9LuxH-8w","jetpack_likes_enabled":true,"jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/users\/11"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=528"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":899,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528\/revisions\/899"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/media\/536"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=528"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=528"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=528"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}