![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Screenshot-2018-12-14-at-12.34.15.png?resize=280%2C300&ssl=1\")
<\/p>\n<\/p>\n
Za u\u010dinkovito rabo IKT pri pou\u010devanju na razredni stopnji, si morajo \u0161tudenti pridobiti ustrezne spretnosti, med katere nedvomno spada tudi obvladovanje spletnega u\u010dnega okolja Moodle. S tem namenom so \u0161tudenti 3. letnika pri enem od predmetov dobili za nalogo, da dve temi pripravijo na na\u010din, ki bi u\u010dencem omogo\u010dal sorazmerno samostojno seznanjanje z u\u010dno snovjo s pomo\u010djo gradiv in nalog, ki so na razpolago v spletni u\u010dilnici. Vsak \u0161tudent je imel v spletni u\u010dilnici na razpolago en odsek, v katerem je moral smiselno uporabiti \u010dim ve\u010d razpolo\u017eljivih orodij. Pred za\u010detkom dela, so bili \u0161tudentje pri predavanjih seznanjeni:<\/p>\n
V tem prispevku predstavljam analizo spletne u\u010dilnice z odseki, ki so jih urejali \u0161tudenti. Hkrati pa tudi primerjam njihovo urejanje z urejanjem u\u010diteljev, ki je bilo obravnavano v prej\u0161njem prispevku<\/a>.<\/p>\n Tudi v tem primeru je bil namen ugotoviti, katera orodja so bila najbolj pogosto uporabljena ter kako napredna je bila njihova raba.<\/p>\n V obravnavanem letniku je bilo 49 \u0161tudentov, ki so urejali vsak svoj odsek spletne u\u010dilnice. V povpre\u010dju je, kot ka\u017ee statistika, vsak opravil 513 dejavnosti in sicer 423 ogledov in 90 objav. Ob tem je treba povedati, da so morali \u0161tudenti ocenjevati svoje kolege, zato so si morali ogledati najmanj pet odsekov, ki so jih uredili naklju\u010dno izbrani kolegi.<\/p>\n \u0160tudentom so bila pred za\u010detkom dela predstavljena orodja, ki so na razpolago v Moodle razli\u010dici, ki je bila v \u010dasu naloge na razpolago na fakulteti.<\/p>\n Mo\u017enosti za dodajanje razli\u010dnih virov so prikazane na prilo\u017eeni sliki.<\/p>\n Najpogosteje je bila uporabljena oznaka, ker je bila naloga \u0161tudentov, da v svojem odseku spletne u\u010dilnice pripravijo interaktivni pouk na daljavo za dve dru\u017eboslovni temi in sicer eno za \u010detrti in eno za peti razred osnovne \u0161ole. Zato so si za lo\u010ditev tem pomagali z uporabo oznake. O\u010ditno je, da jim ni bilo te\u017eko obvladati vgrajenega urejevalnika besedil, saj so poleg besedila njihove oznake obi\u010dajno vsebovale fotografije, pa tudi povezave na spletne strani. Sploh naj\u0161tevilnej\u0161a vrsta vstavljenih virov so bili \u201cURL-ji\u201d, torej naslovi spletnih strani. V preglednici (Preglednica 1) so lo\u010deno prikazani naslovi spletnih strani s \u201cPrezi\u201d predstavitvami, ki so jih \u0161tudentje pripravili za podporo pouku vsebin, ki so si jih izbrali. Eden od kriterijev za ustrezno opravljeno nalogo je bil namre\u010d tudi, da izdelajo predstavitev v programu Prezi. Zato tudi verjetno ni nih\u010de izdelal predstavitve v MS Powerpoint-u in tako tega vira v spletno u\u010dilnico ni dodal nih\u010de, skoraj vsi pa so dodali po dve predstavitvi v programu Prezi (po eno za vsako od dveh izbranih tem).<\/p>\n Med dodanimi viri so pogosti \u0161e MS Word-ovi dokumenti, medtem ko so vsi ostali viri dodani le izjemoma ali pa sploh ne, kot je to v primeru tako knjige kot tudi mape. Za razliko od u\u010diteljev, kjer je vsaj pri nekaterih zelo priljubljeno dodajanje \u201cPDF\u201d dokumentov, tega pri \u0161tudentih izbranega letnika ni bilo. Podobno je tudi z mapami.<\/p>\n Nekaterih dejavnosti \u0161tudenti sploh niso uporabili (Anketa, Delavnica, Izbira, Podatkovna zbirka, Wiki in Zunanje orodje), nekatere pa zgolj izjemoma (po enkrat so bili uporabljeni Klepet, Lekcija in Slovar). Pogostost pojavljanja ostalih dejavnosti je prikazana v preglednici (Preglednica 2).<\/p>\n Najpogosteje uporabljena dejavnost je dodajanje SCORM\/AICC in sicer zato, ker so se morali nau\u010diti izdelovati u\u010dne pripomo\u010dke s programskima orodjema \u201cHot Potatoes\u201d in \u201ceXe\u201d. Da so lahko svoje izdelke vklju\u010dili v spletno u\u010dilnico, so morali uporabiti to dejavnost, zato je tudi od vseh najpogosteje uporabljena. Vsi so vklju\u010dili forume, a ne vedno najbolj smiselno. Obi\u010dajno je \u0161lo za forume za splo\u0161no rabo, \u010deprav bi bili dostikrat bolj smiselni forumi vpra\u0161anj in odgovorov. Pri forumu za splo\u0161no rabo namre\u010d lahko vsak udele\u017eenec odpre svojo razpravo, pri forumu vpra\u0161anj in odgovorov pa udele\u017eenci odgovarjajo na vpra\u0161anja, ki jih zastavi izvajalec, si po oddaji svojega odgovora ogledujejo odgovore srugih udele\u017eencev in jih lahko tudi komentirajo. Ker so \u0161tudenti od u\u010dencev v glavnem \u017eeleli, da odgovorijo na zastavljeno vpra\u0161anje, bi bila torej smiselna uporaba foruma vpra\u0161anj in odgovorov.<\/p>\n Ve\u010dina \u0161tudentov (35 od 49) je vstavila tudi enega ali ve\u010d kvizov, ki pa so imeli lahko tudi zgolj eno vpra\u0161anje. Prav tako so bili nekateri kvizi neustrezni. Pa vendar je mogo\u010de trditi, da \u0161tudentom tudi izdelovanje kvizov ne predstavlja posebne te\u017eave. Nekateri so se lotili izdelave tudi zahtevnej\u0161ih tipov vpra\u0161anj, pri \u010demer so imeli mo\u017enost predelati \u017ee prej vstavljena vpra\u0161anja, ki jih je pri predstavitvi tipov vpra\u0161anj uporabil u\u010ditelj. Zbirka vpra\u0161anj je na koncu obsegala 348 vpra\u0161anj, od tega je bilo samo 9 u\u010diteljevih. Najpogosteje uporabljena vrsta vpra\u0161anj so bila vpra\u0161anja z ve\u010d izbirami, vpra\u0161anja prav\/narobe (oziroma dr\u017ei\/ne dr\u017ei) ter vpra\u0161anja s kratkimi odgovori (Preglednica3).<\/p>\n Nekaj \u0161tudentov se je odlo\u010dilo preizkusiti tudi nekoliko zahtevnej\u0161a tipa vpra\u0161anj (Povleci in spusti …), ki pa sta zato toliko bolj zanimiva za u\u010dence, saj pri teh vpra\u0161anjih odgovarja\u0161 tako, da z mi\u0161ko premika\u0161 besedilo ali sliko na ustrezno mesto na fotografiji ali pa v besedilu. Seveda je bilo kar nekaj od teh vpra\u0161anj neustrezno pripravljenih in nanje ni mogo\u010de odgovarjati, pa vendar velja zapisati, da se je nekaj \u0161tudentov potrudilo in ustrezno obvladalo tudi ta dva tipa vpra\u0161anj.<\/p>\n Orodje \u201cInteraktivna vsebina\u201d v \u010dasu, ko so \u0161tudentje dobili navodila za urejanje odseka v spletni u\u010dilnici, \u0161e ni bilo na voljo. Kljub temu je nekaj \u0161tudentov uporabilo tudi to dejavnost. Vendar je treba zapisati, da najbr\u017e niso povsem dobro deli kak\u0161en je njen namen, saj ima od vseh 19 vstavljenih interaktivnih vsebin le ena ve\u010d drsnic, pri \u010demer se pri tej izmenjujejo drsnice z vsebino z drsnicami z vpra\u0161anji, ki se nana\u0161ajo na predstavljeno vsebino. V vseh drugih primerih je bila narejena samo ena drsnica z vpra\u0161anjem za preverjanje znanja. Pogosto taki interaktivni vsebini sledi \u0161e ena z naslednjim vpra\u0161anjem, \u010deprav bi bilo to lahko zajeto v prej\u0161njo interaktivno vsebino, kamor bi bilo treba le dodati novo drsnico.<\/p>\n Nalog so \u0161tudentje vstavili sorazmerno malo, kar je precej druga\u010de kot pri njihovih u\u010diteljih, za katere je to na\u010din, kako od \u0161tudentov dobiti razli\u010dne izdelke, ki jih je treba oddati v okviru posameznega predmeta. \u0160tudentom se o\u010ditno ni zdelo potrebno, da u\u010dencem nalo\u017eijo nalogo, ki bi od njih zahtevala oddajo dolo\u010denega izdelka. Med njihovimi nalogami je tudi nekaj takih, ki bi jih lahko nadomestili forumi vpra\u0161anj in odgovorov, pri drugih pa so zahtevane doma\u010de naloge z opisi oziroma fotografijami narejenih izdelkov ipd.<\/p>\n Analiza dela \u0161tudentov v spletnem u\u010dnem okolju Moodle, kjer so se imeli mo\u017enost preizkusiti kot u\u010ditelji, je pokazala, kako lahko s sorazmerno malo usposabljanja, dose\u017eemo sorazmerno dobre rezultate. To gre pripisati dejstvu, da je dobr\u0161en del \u0161tudentov dobro pripravljen in usposobljen za u\u010denje obvladovanja spletnih orodij, saj jim je \u201cjezik\u201d teh orodij veliko bolj doma\u010d, kot rodu njihovih u\u010diteljev in se tudi bolje in hitreje znajdejo, ko je treba poiskati ustrezne re\u0161itve za morebitne nejasnosti glede njihove uporabe.<\/p>\n Glede na to, da je bilo delo \u0161tudentov v njihovem odseku poizkusne spletne u\u010dilnice usmerjeno z navodili naloge, ki so jo dobili, ni mogo\u010de neposredno primerjati njihovega urejanja z urejanjem u\u010diteljev, opisanem v prej\u0161njem prispevku. Pa vendar lahko hitro ugotovimo, da je ve\u010d kot tretjina \u0161tudentov samo pri urejanju enega odseka in ocenjevanju dela petih kolegov oziroma kolegic, opravila skupno po ve\u010d kot 600 dejavnosti. Med u\u010ditelji, katerih delo smo analizirali, je bilo takih, ki so v svojih spletnih u\u010dilnicah opravili povpre\u010dno ve\u010d kot 600 dejavnosti, zgolj slaba tretjina. Zato pa je bilo takih, ki niso opravili povpre\u010dno niti 300 dejavnosti na spletno u\u010dilnico, ve\u010d od polovice. Med \u0161tudenti je bil dele\u017e slednjih manj\u0161i od tretjine, kot je razvidno iz Preglednice 4. Seveda navajanje tega dejstva ni mi\u0161ljeno, kot da je to podatek, ki naj bi kazal, kdo je bolj\u0161i ali prizadevnej\u0161i, pa\u010d pa ka\u017ee zgolj to, da so spletne u\u010dilnice pri u\u010diteljih veliko premalo izkori\u0161\u010dene za podporo \u0161tudiju.<\/p>\n \u010ce ho\u010demo, da se bodo u\u010ditelji pri svojem delu pogosteje poslu\u017eevali orodij, ki so jim na razpolago v spletnem u\u010dnem okolju Moodle in na spletu nasploh, potem je treba to sistemati\u010dno vzpodbujati in podpirati uporabnike pri raziskovanju mo\u017enosti, ki jih ta orodja ponujajo za razli\u010dne didakti\u010dne postopke. Seznanitev z dolo\u010denimi orodji je zgolj prvi korak, ki zado\u0161\u010da za uspe\u0161no nadaljnjo rabo le redkim u\u010diteljem, ki so raziskovalno naravnani in se potem sami prebijajo skozi pasti in \u010dez \u010deri vsakdanje rabe. Ve\u010dina pa ni takih in jim je zato treba stati ob strani, spremljati njihovo delo, se o njem pogovarjati in jim po potrebi tudi pokazati, kako se izogniti napakam in kako smiselno uporabljati posamezno orodje.<\/p>\n \u0160ele ko bodo u\u010ditelji \u0161tudentov, ki se usposabljajo za u\u010ditelje, uspe\u0161ni uporabniki orodij v spletnem u\u010dnem okolju Moodle, bodo lahko tudi \u0161tudentje dele\u017eni ustreznega u\u010dnega pristopa. Ta pa mora zagotavljati, da bodo \u0161tudentje postali spretni uporabniki omenjenih orodij. Ni namre\u010d dovolj samo, da jih seznanimo s tem, kdaj in kako lahko posamezna orodja uporabljajo, ampak moramo tudi spremljati uporabo in v okviru specialnih didaktik razli\u010dnih predmetnih podro\u010dij iskati najbolj u\u010dinkovito rabo posameznih orodij za uspe\u0161no pou\u010devanje posameznega predmeta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Uvod Za u\u010dinkovito rabo IKT pri pou\u010devanju na razredni stopnji, si morajo \u0161tudenti pridobiti ustrezne spretnosti, med katere nedvomno spada tudi obvladovanje spletnega u\u010dnega okolja Moodle. S tem namenom so \u0161tudenti 3. letnika pri enem od predmetov dobili za nalogo, da dve temi pripravijo na na\u010din, ki bi u\u010dencem omogo\u010dal sorazmerno samostojno seznanjanje z u\u010dno snovjo s pomo\u010djo gradiv in nalog, ki so na razpolago v spletni u\u010dilnici. Vsak \u0161tudent je imel v spletni u\u010dilnici na razpolago en odsek, v katerem je moral smiselno uporabiti \u010dim ve\u010d razpolo\u017eljivih orodij. Pred za\u010detkom dela, so bili \u0161tudentje pri predavanjih seznanjeni: z na\u010dinom urejanja spletne u\u010dilnice, z uporaboVe\u010d … <\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":555,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"jetpack_post_was_ever_published":false,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","enabled":false},"version":2}},"categories":[17,2],"tags":[],"class_list":["entry","author-stanko","post-554","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-e-ucilnice-moodle","category-projekt"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Screenshot-2018-12-14-at-12.34.15.png?fit=852%2C912&ssl=1","jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/p9LuxH-8W","jetpack_likes_enabled":true,"jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/554","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/users\/11"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=554"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/554\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":566,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/554\/revisions\/566"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/media\/555"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=554"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=554"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=554"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Analiza<\/h2>\n
![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Picture1.png?resize=183%2C196&ssl=1\")
Slika 1: Razpolo\u017eljive mo\u017enosti za dodajanje virov v spletno u\u010dilnico<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Screenshot-2018-12-27-at-20.24.15.png?resize=300%2C246&ssl=1\")
Preglednica 1: Pogostost uporabe razli\u010dnih mo\u017enosti za vstavljanje virov v spletno u\u010dilnico<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Picture2.png?resize=161%2C300&ssl=1\")
Slika 2: Razpolo\u017eljive dejavnosti za vstavljanje v spletno u\u010dilnico<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Screenshot-2018-12-27-at-20.28.12.png?resize=300%2C152&ssl=1\")
Preglednica 2: Pogostost pojavljanja dejavnosti<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Screenshot-2018-12-27-at-20.37.57.png?resize=300%2C254&ssl=1\")
Preglednica 3: Tipi vpra\u0161anj glede na pogostost in \u0161tevilo \u0161tudentov, ki so jih uporabili<\/p>\nSklepne ugotovitve<\/h2>\n
![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2018\/12\/Screenshot-2018-12-27-at-20.32.33.png?resize=226%2C300&ssl=1\")
Preglednica 4: Statistika vseh opravljenih dejavnosti \u0161tudentov v preizkusni spletni u\u010dilnici<\/p>\n