{"id":584,"date":"2019-01-25T01:06:59","date_gmt":"2019-01-25T00:06:59","guid":{"rendered":"http:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/?p=584"},"modified":"2019-01-25T01:09:55","modified_gmt":"2019-01-25T00:09:55","slug":"kviz-v-moodle-u-kaj-bi-z-njim","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/kviz-v-moodle-u-kaj-bi-z-njim\/","title":{"rendered":"Kviz v Moodle-u, kaj bi z njim?"},"content":{"rendered":"

Kaj bi s tem kvizom vi, ne vem. Ne vem niti tega, \u010de vas bo bralcev tega zapisa dovolj, da se na vas lahko obra\u010dam v mno\u017eini. Ampak \u010de bo bral en sam in edini, naj tole naslavljanje vzame za vikanje, pa bo.<\/p>\n

Zdaj pa k stvari. Pisal vam bom o tem, kaj jaz po\u010dnem, oziroma sem do zdaj po\u010del, s kvizi v Moodle-u, vi pa lahko v komentarjih napi\u0161ete svoje izku\u0161nje. \u010ce pa kvizov do zdaj \u0161e niste uporabljali, vas bodo morda opisane izku\u0161nje napeljale k temu, da jih poskusite uporabiti \u0161e vi.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Slika 1: Za vstop v kviz lahko nastavimo geslo, ki ga povemo \u0161tudentom, ko pridejo re\u0161evat kviz v ra\u010dunalni\u0161ko u\u010dilnico<\/em><\/p>\n

Ravno v\u010deraj sem s prijavljenimi na enega od izpitov imel sre\u010danja v ra\u010dunalni\u0161ki u\u010dilnici na Pedago\u0161ki fakulteti, saj so morali, kot del obveznosti pri predmetu, opraviti tudi izpitni kviz. Vhod v u\u010dilnico je iz notranjega atrija pala\u010de Corner, v kateri domuje fakulteta. V atriju je neposredno pred vhodom \u00a0v u\u010dilnico miza, ob kateri skoraj vedno sedijo \u0161tudenti, ki se pripravljajo na izpit ali po\u010dnejo kaj, kar je povezano z izdelki, ki jih oddajajo v okviru svojih obveznosti. V \u010dasu izvajanja mojega \u00a0izpitnega kviza so tam sedele \u0161tudentke, ki so zavzeto izdelovale “tipanico” oziroma \u010de povem opisno “slikanico za slepe”. Radovednost, ki je pri \u0161tudentih sicer redka dobrina, jim ni dala miru in vpra\u0161ale so me, kaj se vendar dogaja v na\u0161i “ra\u010dunalnici”, v katero so na vsake dobre \u010detrt ure vstopale skrbi polne \u0161tudentke in jo nato, ve\u010dinoma z nasmehom na obrazu, zapu\u0161\u010dale. Povedal sem jim, da imamo izpite, one pa kar niso mogle\u00a0verjeti, da preverjanje znanja lahko poteka tudi takole: za ra\u010dunalnikom, hitro in teko\u010de, rezultat je znan takoj, ko se izte\u010de \u010das za re\u0161evanje in za povrhu je v ve\u010dini primerov tudi sorazmerno dober, da ne re\u010dem odli\u010den.<\/p>\n

Pa se vendarle da. Treba se je seveda zavedati omejitev, ki jih ima tovrstno preverjanje znanja in predvsem tega, da kviz (test) ne more in ne sme biti edini preizkus, s katerim bi preverjali, \u010de so \u0161tudenti dosegli to, kar je z u\u010dnim na\u010drtom predvideno kot potrebni minimum, da se jim lahko predmet prizna kot opravljen. Narava vpra\u0161anj, ki jih lahko zastavljamo v kvizu z vnaprej znanimi odgovori, je pa\u010d taka, da je z njimi te\u017eko, \u010de ne celo nemogo\u010de, preverjati vi\u0161je taksonomske ravni znanja. Zelo primerna pa so za preverjanje poznavanja dolo\u010denih dejstev. Moje izku\u0161nje ka\u017eejo, da so \u0161tudenti izjemno dobro usposobljeni za pripravljanje na tovrstne preizkuse znanja, kar me posredno navaja na pregre\u0161no misel, da ve\u010dina preverjanja znanja na preduniverzitetnih stopnjah \u0161olanja poteka na tak na\u010din. Ne seveda s kvizi v Moodle-u, ampak s pisnimi testi in ustnim preverjanjem, kjer je v ospredju preverjanje dejstev, oziroma poznavanje definicij, opisov pojavov in procesov ipd. Ti morajo biti seveda \u010dim bolj taki, kot so zapisani v u\u010dbeniku, oziroma kot jih je podal u\u010ditelj. Skratka, dale\u010d v ospredju pred vsemi drugimi oblikami preverjanja znanja, je o\u010ditno preverjanje pomnenja. Ne trdim, da je s takim preverjanjem kaj narobe. Nasprotno, zdi se mi smiselno in potrebno. Ne sme pa biti dale\u010d v ospredju, kaj \u0161ele edino preverjanje znanja. Prepri\u010dan sem torej, da ima svoje mesto tudi na univerzitetnih preverjanjih \u0161tudentskih dose\u017ekov, zato pa med izpitne obveznosti uvr\u0161\u010dam tudi kvize za preverjanje tega, koliko so si \u0161tudentje zapomnili od tega, kar so sli\u0161ali, videli, izkusili in prebrali. Uporabljam pa kvize tudi pri ustnih izpitih, na katerih posku\u0161am preverjati tudi kaj ve\u010d od golega pomnenja.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Slika 2: Rezultati prvega opravljanja izpitnega kviza pri enem od predmetov v teko\u010dem \u0161tudijskem letu – izrazito asimetri\u010dna razporeditev v smeri odli\u010dnih rezultatov<\/em><\/p>\n

Zdaj pa kon\u010dno k stvari, se pravi h kvizom in temu, kako jih uporabljam. Prvi na\u010din uporabe so izpitni kvizi. Z njimi preverjam poznavanje vsebin, ki jih obravnavam pri posameznem predmetu. Moodle ima kar pester nabor vpra\u0161anj z vnaprej opredeljenimi pravilnimi odgovori, ki jih morajo “re\u0161evalci kviza” najti in tako priti do nagrade, se pravi \u010dim ve\u010djega \u0161tevila to\u010dk. Kadar v kvizu nastopajo samo taka vpra\u0161anja, je rezultat kviza znan takoj, ko “re\u0161evalec” zaklju\u010di z re\u0161evanjem, oziroma, ko mu pote\u010de razpolo\u017eljivi \u010das za re\u0161evanje. Po mojih izku\u0161njah je \u0161tudentom zelo v\u0161e\u010d, da so s svojim rezultatom seznanjeni takoj in jim ni treba \u010dakati, kdaj bo u\u010ditelj kon\u010dno na\u0161el \u010das tudi za popravljanje njihovih “testov”. Zato v moje izpitne kvize zdaj vklju\u010dujem samo \u0161e taka vpra\u0161anja. V nadaljevanju nekaj besed namenjam opisu tovrstnih vpra\u0161anj.<\/p>\n

Med vsemi najbr\u017e najbolj poznana in pogosta so vpra\u0161anja z ve\u010d odgovori (Ve\u010d izbir<\/em><\/strong>),<\/em><\/strong> med katerimi mora “re\u0161evalec” izbrati pravilnega (ali pravilne). V slengu bi jim rekli “multipl \u010dojs vpra\u0161anja”. \u010ce v okviru takega vpra\u0161anja ponudite \u0161tiri mo\u017ene odgovore, od katerih je eden pravilen, ima “re\u0161evalec” teoreti\u010dno \u010detrtino mo\u017enosti, da odgovori pravilno, tudi \u010de nima pojma, kateri od odgovorov je pravilen. Odvra\u010danje od izbiranja odgovorov na slepo sre\u010do z odbijanjem to\u010dk je zelo nepriljubljeno in lahko odvrne od odgovarjanja tudi “re\u0161evalce”, ki niso dovolj prepri\u010dani v svoje znanje. Temu se zato izogibam in raje dvignem to\u010dkovni prag za uspe\u0161no opravljanje, ki je, tako kot pri vseh drugih mojih obveznostih, 60 %. Tako tudi naklju\u010dno izbrani pravilni odgovori nimajo prehudega vpliva na doseganje pozitivnega rezultata na kvizu.<\/p>\n

Pri vpra\u0161anjih “prav\/narobe” (Dr\u017ei\/Ne dr\u017ei<\/strong><\/em>)<\/em> pride pravkar opisana te\u017eava \u0161e bolj do izraza in \u010de bi kviz vklju\u010deval velik dele\u017e tovrstnih vpra\u0161anj, bi moral prag za pozitivno oceno dvigniti \u0161e vi\u0161e. Sicer pa pri teh vpra\u0161anjih “re\u0161evalci” preberejo kratko trditev in se morajo potem odlo\u010diti ali je pravilna ali napa\u010dna, kar omogo\u010da, da s preverjanjem se\u017eemo tudi kak\u0161no taksonomsko stopnjo nad golo (pre)poznavanje.<\/p>\n

Naslednji tip vpra\u0161anj je vzporejanje (Ujemanje<\/em><\/strong>), oziroma iskanje parov pojmov, ki sodijo skupaj. Na levi strani na primer lahko postavimo razli\u010dne opredelitve, desno pa se potem pojavijo vsi mo\u017eni pojmi, ki so ustrezni za posamezno od opredelitev in pri vsaki od njih je treba izbrati pravi pojem.<\/p>\n

Temeljni nabor vpra\u0161anj zaklju\u010dujejo \u0161e vpra\u0161anja s kratkimi odgovori (Kratek odgovor<\/strong><\/em>)<\/em>. Ti kratki odgovori morajo biti enozna\u010dno dolo\u010dljivi, saj jih bodo morali “re\u0161evalci” zapisati to\u010dno tako, kot bo opredeljeno v zastavljenem vpra\u0161anju. \u010ce odgovori niso res povsem enozna\u010dni, bodo “re\u0161evalci” zanesljivo na\u0161li \u0161e kak\u0161no pravilno re\u0161itev, ki je zastavljalec vpra\u0161anja ni predvidel. To pa pomeni, da bo njihov odgovor prepoznan kot napa\u010den, \u010deprav je pravilen.<\/p>\n

K \u0161tirim “klasi\u010dnim” tipom vpra\u0161anj velja dodati \u0161e neke vrste kombinacijo (Ugnezdena vpra\u0161anja<\/strong><\/em>), ki pa zahtevajo nekaj malega “programiranja” oziroma poznavanja nekaj posebnih znakov, s katerimi dose\u017eemo, da imamo znotraj zapisanega besedila mo\u017enost izbiranja manjkajo\u010de besede iz nabora, ki smo ga dodali na to mesto ali pa zgolj vpisovanja manjkajo\u010de besede ali \u0161tevil\u010dne vrednosti ipd. V okviru izbranega besedila torej kombiniramo kratke odgovore in vpra\u0161anja z ve\u010d izbirami, ki so ugnezdena v tem besedilu. Tako bi na primer v besedilu “Vrhnika<\/span> je rojstni kraj na\u0161ega velikega literarnega ustvarjalca Ivana Cankarja<\/span>“, lahko manjkala beseda Vrhnika<\/em>, ki bi jo morali “re\u0161evalci” sami vpisati, namesto Cankarja<\/em> pa bi imeli “re\u0161evalci” poleg njega na seznamu za izbiro \u0161e Hribarja<\/em>, Groharja<\/em> in Levarja, <\/em>kar je treba v urejevalniku besedila vpra\u0161anja zapisati takole:\u00a0{1:SA:=Vrhnika} je rojstni kraj na\u0161ega velikega literarnega ustvarjalca Ivana\u00a0{1:MCS:=Cankarja~Hribarja~Groharja~Levarja}<\/em>. “SA” pri tem pomeni “Short Answer”, “MCS” pa “Multiple Choice Shuffling”.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Slika 3: Predogled ugnezdenega vpra\u0161anja s kratkim odgovorom na za\u010detku in izbire med ve\u010d odgovori (Multichoice)<\/em><\/p>\n

Novej\u0161e mo\u017enosti v Moodle-u, ki ga imamo na voljo na na\u0161i fakulteti, imajo \u0161e tri zanimive tipe vpra\u0161anj, ki omogo\u010dajo, da “re\u0161evalci” s pomo\u010djo mi\u0161ke vle\u010dejo odgovore in jih spu\u0161\u010dajo na ustrezna mesta na slikovni podlagi. Odgovori so lahko slikovni (fotografije) ali pa besedni (Povleci in spusti na sliko<\/strong><\/em>) spustiti pa jih je treba na vnaprej ozna\u010dena mesta, ki so lahko vidna ali pa tudi ne. Pri drugi mo\u017enosti vle\u010denja in spu\u0161\u010danja pa vle\u010demo besedne oznake na ustrezna mesta na primer na zemljevidu ali kak\u0161ni drugi sliki (Povleci in spusti oznake<\/em><\/strong>). Polja, kamor mora biti povle\u010dena oznaka, so lahko razli\u010dnih velikosti in oblik. Pri tretji razli\u010dici vle\u010denja in spu\u0161\u010danja pa vle\u010demo na prazna mesta v besedilu ustrezne besede, ki so razme\u0161\u010dene pod besedilom (Povleci in spusti v besedilo<\/em><\/strong>). Ti tipi vpra\u0161anj vsekakor pomenijo popestritev kvizov, poleg tega pa omogo\u010dajo, da pri preverjanju vklju\u010dimo tudi spretnost vidnega prepoznavanja in obvladovanja prostora, za kar so potrebne druga\u010dne spretnosti kot pri vpra\u0161anjih, ki temeljijo izklju\u010dno na branju besedila.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Slika 4: Zaslonska slika predogleda vpra\u0161anja ‘Povleci in spusti oznake’, pri katerem je polje za pravilno umestitev odgovora dolo\u010deno s sredi\u0161\u010dem in polmerom kroga, lahko pa se dolo\u010di tudi poljuben poligon<\/em><\/p>\n

Za kviz za preverjanje znanja je torej na voljo dovolj pester nabor razli\u010dnih tipov vpra\u0161anj. Da bo kviz primerno orodje za preverjanje znanja, pa je treba zastaviti ustrezna vpra\u0161anja. Ni nujno, da jih je v posamezen kviz vklju\u010denih zelo veliko, vendar jih je vseeno treba ustvariti dovolj, da \u010dim bolje pokrijejo vse obravnavane vsebine. Najprej je torej treba ustvariti primerno velik nabor vpra\u0161anj razli\u010dnih tipov za vsak vsebinski sklop, nato pa, ko ustvarjamo kviz, vanj vklju\u010dimo samo dolo\u010deno \u0161tevilo naklju\u010dno izbranih vpra\u0161anj iz vsakega od vsebinskih sklopov. Tako dose\u017eemo, da ima vsak od \u0161tudentov, ki hkrati opravljajo kviz, svoj razpored in svoj nabor vpra\u0161anj. Koliko se kvizi razlikujejo med seboj, je odvisno od tega, za koliko \u0161tevilo razpolo\u017eljivih vpra\u0161anj presega \u0161tevilo vpra\u0161anj, ki jih vklju\u010dimo v kviz. Moj cilj je imeti v naboru vsaj tri do petkrat toliko vpra\u0161anj, kot jih vklju\u010duje kviz. \u010ce ima torej kviz 20 vpra\u0161anj, na katera bodo morali \u0161tudenti odgovoriti v 12 minutah, potem mora biti vseh razpolo\u017eljivih vpra\u0161anj od 60 do 100.<\/p>\n

Drug na\u010din uporabe kviza je namenjen preverjanju znanja z esejskimi vpra\u0161anji. Razlika od pisanja odgovorov na izpitne pole je:<\/p>\n