![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2019\/02\/Screenshot-2019-02-24-at-22.53.51.png?resize=500%2C300&ssl=1\")
<\/p>\nV prej\u0161njem prispevku je bilo predstavljeno orodje za ustvarjanje interaktivnih vsebin H5P, ki ga je mo\u017eno uporabljati tudi v okviru spletnega u\u010dnega okolja Moodle. V njem ga tudi najdemo pod imenom “Interaktivna vsebina” in ker “nomen est omen”, je natanko temu orodje tudi namenjeno. Ustvarjanju interaktivnih vsebin oziroma interaktivnemu pouku in seveda u\u010denju. Danes se interaktivno u\u010denje in pou\u010devanje navezuje na sodobne tehnologije, ki omogo\u010dajo vodenje pouka tudi na daljavo in s sorazmerno malo stiki med u\u010diteljem in u\u010denci. Pa vendar, ko razmi\u0161ljam o tem, kako je potekal pouk, ko sem jaz gulil \u0161olske klopi, ne morem mimo dejstva, da smo tudi takrat imeli doma interaktivni pouk. Samo da ni potekal s pomo\u010djo ra\u010dunalnika in svetovnega spleta, ampak kar preprosto s pomo\u010djo u\u010dbenika in zbirke nalog. Pri matematiki smo tako najprej prebrali navodila za re\u0161evanje nalog, potem smo re\u0161evali naloge in nato za vsako nalogo posebej poiskali na koncu knjige rezultat, ki bi ga morali dobiti ob pravilnem re\u0161evanju. \u010ce se re\u0161itev ni skladala z dobljenim rezultatom, je bilo treba vajo ponoviti. Na\u0161 interaktivni pouk je bil omejen samo na zbirke nalog, kasneje so pri\u0161li v modo delovni zvezki in razli\u010dni izro\u010dki, ki jih u\u010ditelji \u0161e danes radi na veliko kopirajo na \u0161olskih “fotokopircih”, da u\u010dencem lahko izro\u010dajo razli\u010dna besedila in svoje naloge, s katerimi usmerjajo u\u010dence pri u\u010denju. Interakcija se na ta na\u010din vzpostavlja s takim ali druga\u010dnim, za u\u010dence pripravljenim, gradivom.<\/p>\n
Seveda je danes, vsaj za moje pojme, opisana “izro\u010dkomanija” in skoraj prisilna raba delovnih zvezkov zgolj nepotrebno uni\u010devanje papirja in neustrezno re\u0161evanje zalo\u017eni\u0161kih podjetij, ki si z delovnimi zvezki zagotavljajo redne in solidne prihodke, pogosto nujne za pre\u017eivetje. Z vidika sodobnosti pouka in u\u010denja pa verjamem, da je spletno podprt interaktivni pouk u\u010dinkovito nadomestilo za vse prej omenjeno.<\/p>\n
Kako torej v Moodle-u s pomo\u010djo “Interaktivne vsebine” oblikujemo interaktivni pouk. Najprej moramo, tako kot pri vsakem pouku, vedeti kaj sploh \u017eelimo, da u\u010denci ob koncu pouka vejo, znajo ali zmorejo. Zastaviti je torej treba cilje in opredeliti u\u010dne dose\u017eke, ki naj jih u\u010denci dosegajo ob koncu u\u010dne enote, ki jo bo obsegala zastavljena “interaktivna vsebina”. Sredstva, ki so na voljo za to, da bodo u\u010denci zastavljeno tudi dejansko dosegli, so raznovrstna in jih velja postopoma spoznavati tako, da pa\u010d preizkusimo vsaki\u010d kaj takega, za kar \u0161e ne vemo, \u010demu je namenjeno in kako deluje. Tale zapis ni namenjen opisovanju rabe posameznih orodij, ampak bolj splo\u0161ni opredelitvi uporabe “Interaktivne vsebine”. V njej imamo v grobem na voljo dve vrsti orodij. Ena slu\u017eijo predstavitvi vsebine, druga pa preverjanju in utrjevanju znanja. Vsak u\u010ditelj mora na podlagi svojega znanja in izku\u0161enj presoditi, kako bo kombiniral eno z drugim. Tako kot pri pou\u010devanju najbolj pogosto uporabljani “Powerpointi”, \u00a0so tudi “Interaktivne vsebine” sestavljene iz posameznih “drsnic”. Med njimi se lahko premikamo zgolj naprej torej z ene na drugo, lahko pa tudi vzratno, torej nazaj na prej\u0161njo ali s preskakovanjem na to\u010dno dolo\u010deno drsnico, odvisno od tega, kako si je sestavljalec zamislil potek interaktivnega u\u010denja. Temeljno pravilo, ki se ga je smiselno dr\u017eati pa je – najprej nekaj vsebine, nato utrjevanje. To je mo\u017eno s pomo\u010djo kartic in z zastavljanjem vpra\u0161anj\u00a0razli\u010dnih tipov. To izmenoma po\u010dnemo dokler ni obdelana vsa vsebina u\u010dne enote. Vsebino lahko podajamo z lastnimi kratkimi zapisi in z razlagami, ki jih je mo\u017eno opremiti tudi s slikovnim gradivom, z “Youtube filmi” ipd. Seveda lahko uporabimo tudi dele besedil iz strokovnih, znanstvenih ali poljudnih \u010dlankov, lahko pa s povezavami usmerimo u\u010dence k branju tovrstnih besedil na spletu, ali pa jim nalo\u017eimo nalogo, da kaj preberejo na na\u010din njihovih dedkov in babic, torej iz knjig in revij, ki si jih lahko sposodijo v knji\u017enici.<\/p>\n
Kot zanimivost pri nalogah za preverjanje znanja, ki so res raznovrstne in tudi oblikovno privla\u010dne, naj najprej izpostavim kartice, ki jih uporabniki lahko obra\u010dajo in tako na eni strani preberejo vpra\u0161anje, razmislijo, kak\u0161en je po njihovem odgovor, na drugi strani pa odgovor, ki jim ga je namenil u\u010ditelj, lahko preberejo. Naloga je namenjena preverjanju zapomnjenega, pa tudi stali\u0161\u010d u\u010dencev in njihovega odnosa do dolo\u010dene teme. Na prvi strani kartice je tako lahko izziv za razmi\u0161ljanje (opredeljevanje stali\u0161\u010da), na drugi pa to, kar se u\u010ditelju zdi, da bi naj bilo ustrezno stali\u0161\u010de, skladno s poznavanjem teme in eti\u010dnimi standardi.<\/p>\n
<\/p>\n
Slika 1: Primer kartic z vpra\u0161anji za ponovitev dejstev navedenih na drsnicah z vsebino<\/em><\/span><\/p>\n Med nalogami za utrjevanje in preverjanje, ki so zame kot geografa med zanimivej\u0161imi, so seveda tiste, pri katerih je treba na slikovno podlago (zemljevid) na ustrezna mesta razmestiti bodisi napise, bodisi slike. Seveda pa naloge obsegajo tudi vse klasi\u010dne oblike preverjanja znanja s kvizi (vpra\u0161anja z ve\u010d odgovori, manjkajo\u010de besede, kaj spada skupaj ipd.).<\/p>\n Slika 2: Primer naloge pri kateri je treba na grafi\u010dni podlagi (npr. zemljevidu) ustrezno razmestiti napise (dva sta \u017ee na ustreznih mestih, ostali trije so \u0161e na zgornjem robu zemljevida)<\/em><\/span><\/p>\n Slika 3: Primer naloge pri kateri se na grafi\u010dni podlagi (zemljevidu) razme\u0161\u010da slike (dve fotografiji baro\u010dnih stavb sta \u017ee na ustreznih mestih, \u0161tiri je \u0161e treba razporediti).<\/em><\/span><\/p>\n V spletni u\u010dilnici Inotez peskovnik na Odprti univerzi so v H5P narejena\u00a0Navodila za urejanje Interaktivne vsebine,<\/a> vendar morate biti v spletno u\u010dilnico vpisani, \u010de ho\u010dete v njej karkoli po\u010deti. Tule za konec navajam samo \u0161e orodja, ki so v Interaktivni vsebini namenjena izdelavi drsnic.<\/p>\n Temeljno orodje je namenjeno dodajanju besedila. Mo\u017enosti za urejanje besedila so sorazmerno skromne, a povsem zado\u0161\u010dajo za li\u010dno oblikovanje. Posameznim besedam ali sklopom je mo\u017eno dodati povezavo na izbran spletni naslov, ni pa mogo\u010de v besedilo vstavljati slik ipd. \u010ce \u017eelite dodajati slike ali zvo\u010dne ter slikovne posnetke, jih morate dodati na ustrezno mesto na drsnici in temu primerno prilagoditi polo\u017eaj in velikost besedila, ki ga dodajate v ve\u010d delih (blokih).<\/p>\n Slika 4: Primer drsnice z dvema blokoma besedila, fotografijo, zvo\u010dnim posnetkom in filmom (Youtube video)<\/em><\/span><\/p>\n Za besedilo, ki zaradi dol\u017eine ne more biti ustrezno prikazano na eni sami drsnici in se mora zato nadaljevati \u0161e na naslednji oziroma na ve\u010dih je namenjeno orodje “Nadaljevano besedilo” (Continous text) oziroma besedilo v nadaljevanjih.<\/p>\n Vsa ostala orodja so namenjena preverjanju in utrjevanju znanja. Prvo med njimi je namenjeno\u00a0vstavljanju besedila, v katerem se lahko dolo\u010dijo prazna polja, na katera sodijo to\u010dno dolo\u010dene besede. To je zelo primerno za preverjanje, \u010de so si u\u010denci pravilno zapomnili poimenovanje dolo\u010denih pojmov oziroma pojavov ali pa za u\u010denje jezika, pri katerem je treba vstavljati ustrezne manjkajo\u010de besede. Pri tej vrsti naloge je treba paziti, da na prazno mesto res sodi zgolj in samo ena ustrezna beseda. Pogosta napaka, ki jo delajo neizku\u0161eni u\u010ditelji je, da se ne dr\u017eijo zapisanega in potem u\u010denci najdejo za prazno mesto besedo, ki je povsem ustrezna, \u010deprav je u\u010ditelj med re\u0161itvami ni predvidel in bo tako u\u010den\u010dev odgovor ocenjen kot napa\u010den, \u010deprav je v bistvu pravilen.<\/p>\n Sledijo seveda vpra\u0161anja, na katera se odgovarja z izbiro pravilnega odgovora. Najprej so tu\u00a0vpra\u0161anja, pri katerih je med ponujenimi odgovori pravilen le eden. Omogo\u010da pa vam, da sestavite serijo vpra\u0161anj s ponujenimi do \u0161tirimi odgovori na vpra\u0161anje. Naslednje orodje omogo\u010da zastavljanje\u00a0vpra\u0161anja z ve\u010d pravilnimi odgovori. Pri tem ni mo\u017enosti sestavljanja serije vpra\u0161anj, je pa lahko ponujenih odgovorov na zastavljeno vpra\u0161anje veliko! Sledijo \u0161e vpra\u0161anja prav:narobe, pri katerih morajo u\u010denci prepoznati ali je zastavljena trditev pravilna (ustrezna) ali ne.<\/p>\n Sledijo \u0161e orodja za zastavljanje vpra\u0161anj, pri katerih ustrezne odgovore vle\u010demo in spustimo na ustrezno mesto, bodisi na grafi\u010dni podlagi, bodisi v zapisanem besedilu (npr. Slika 2 in 3), pa orodje za ozna\u010devanje posameznih besed v besedilu, ki jih morajo u\u010denci prepoznati (npr. samostalnike v besedilu pri slovnici, jezera dolo\u010dene vrste v seznamu jezer pri geografiji ipd.). Na razpolago pa je tudi orodje za dodajanje\u00a0naloge, ki zahteva, da med ve\u010d trditvami izberemo eno, ki je pravilna! Omogo\u010da nam dodajanje ve\u010d nizov trditev, ki si sledijo drug za drugim in iz vsakega niza je treba izbrati eno trditev, ki je pravilna. Potem so tu \u017ee zgoraj opisane kartice, pa orodje za vstavljanje oziroma izdelovanje preglednic, ki pa jih je verjetno bolj smiselno uvoziti kar iz Excela.<\/p>\n Zanimivo orodje je namenjeno dodajanju video-interaktivnih vsebin.\u00a0Lahko vstavimo svoj video posnetek ali pa ga prevzamemo z Youtube-a. Potem imamo mo\u017enost na dolo\u010denih mestih video prekiniti in dodati ve\u010dino stvari, ki jih sicer lahko dodajamo v u\u010dno enoto (besedilo, slike, razli\u010dne naloge), poleg tega pa \u0161e kri\u017ei\u0161\u010de in vro\u010do to\u010dko. Slednji dve orodji sta namenjeni preusmeritvi na dolo\u010deno mesto v videu.<\/p>\n Slika 5: Video-interaktivne vsebine v Interaktivni vsebini<\/em><\/span><\/p>\n Omeniti je treba \u0161e mo\u017enost izvoza besedila. Ta omogo\u010da, da u\u010denec napi\u0161e napi\u0161e svoj odgovor na zastavljeno vpra\u0161anje ali mnenje, ki pa ga ni mogo\u010de videti, \u010de u\u010denec na koncu na drsnici z rezultati ne klikne ukaza “Izvozi”(Export)! S tem ukazom, se vsa tovrstna besedila skupaj z zastavljenimi vpra\u0161anji ali navodili shranijo v dokument, ki ga mora potem u\u010denec nalo\u017eiti v spletno u\u010dilnico v okviru naloge, ki jo je treba odpreti za ta namen. Navsezadnje pa obstaja tudi mo\u017enost, da v povezavi z u\u010dno snovjo u\u010denci z vami komunicirajo tudi s pomo\u010djo Twitterja.<\/p>\n Upam, da bo predstavljeno vzbudilo v vas toliko zanimanja, da se boste lotili raziskovanja mo\u017enosti, ki vam jih opisana orodja ponujajo, \u010de seveda tega niste \u017ee storili.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V prej\u0161njem prispevku je bilo predstavljeno orodje za ustvarjanje interaktivnih vsebin H5P, ki ga je mo\u017eno uporabljati tudi v okviru spletnega u\u010dnega okolja Moodle. V njem ga tudi najdemo pod imenom “Interaktivna vsebina” in ker “nomen est omen”, je natanko temu orodje tudi namenjeno. Ustvarjanju interaktivnih vsebin oziroma interaktivnemu pouku in seveda u\u010denju. Danes se interaktivno u\u010denje in pou\u010devanje navezuje na sodobne tehnologije, ki omogo\u010dajo vodenje pouka tudi na daljavo in s sorazmerno malo stiki med u\u010diteljem in u\u010denci. Pa vendar, ko razmi\u0161ljam o tem, kako je potekal pouk, ko sem jaz gulil \u0161olske klopi, ne morem mimo dejstva, da smo tudi takrat imeli domaVe\u010d … <\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":688,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"jetpack_post_was_ever_published":false,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","enabled":false},"version":2}},"categories":[6,17,2,7],"tags":[],"class_list":["entry","author-stanko","post-672","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-e-didaktika","category-e-ucilnice-moodle","category-projekt","category-snovanje-ucnih-gradiv"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2019\/02\/Screenshot-2019-02-25-at-00.58.08.png?fit=2282%2C1058&ssl=1","jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/p9LuxH-aQ","jetpack_likes_enabled":true,"jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/672","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/users\/11"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=672"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/672\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":687,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/672\/revisions\/687"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/media\/688"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=672"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=672"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=672"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2019\/02\/Screenshot-2019-02-24-at-22.58.45.png?resize=500%2C283&ssl=1\")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2019\/02\/Screenshot-2019-02-24-at-23.05.44.png?resize=499%2C301&ssl=1\")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2019\/02\/Screenshot-2019-02-24-at-23.59.48.png?resize=500%2C265&ssl=1\")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/i0.wp.com\/blog.turistica.si\/inotez\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2019\/02\/Screenshot-2019-02-25-at-00.51.47.png?resize=501%2C269&ssl=1\")
<\/p>\n