V prejšnjem prispevku je bilo predstavljeno orodje za ustvarjanje interaktivnih vsebin H5P, ki ga je možno uporabljati tudi v okviru spletnega učnega okolja Moodle. V njem ga tudi najdemo pod imenom “Interaktivna vsebina” in ker “nomen est omen”, je natanko temu orodje tudi namenjeno. Ustvarjanju interaktivnih vsebin oziroma interaktivnemu pouku in seveda učenju. Danes se interaktivno učenje in poučevanje navezuje na sodobne tehnologije, ki omogočajo vodenje pouka tudi na daljavo in s sorazmerno malo stiki med učiteljem in učenci. Pa vendar, ko razmišljam o tem, kako je potekal pouk, ko sem jaz gulil šolske klopi, ne morem mimo dejstva, da smo tudi takrat imeli doma interaktivni pouk. Samo da ni potekal s pomočjo računalnika in svetovnega spleta, ampak kar preprosto s pomočjo učbenika in zbirke nalog. Pri matematiki smo tako najprej prebrali navodila za reševanje nalog, potem smo reševali naloge in nato za vsako nalogo posebej poiskali na koncu knjige rezultat, ki bi ga morali dobiti ob pravilnem reševanju. Če se rešitev ni skladala z dobljenim rezultatom, je bilo treba vajo ponoviti. Naš interaktivni pouk je bil omejen samo na zbirke nalog, kasneje so prišli v modo delovni zvezki in različni izročki, ki jih učitelji še danes radi na veliko kopirajo na šolskih “fotokopircih”, da učencem lahko izročajo različna besedila in svoje naloge, s katerimi usmerjajo učence pri učenju. Interakcija se na ta način vzpostavlja s takim ali drugačnim, za učence pripravljenim, gradivom.
Seveda je danes, vsaj za moje pojme, opisana “izročkomanija” in skoraj prisilna raba delovnih zvezkov zgolj nepotrebno uničevanje papirja in neustrezno reševanje založniških podjetij, ki si z delovnimi zvezki zagotavljajo redne in solidne prihodke, pogosto nujne za preživetje. Z vidika sodobnosti pouka in učenja pa verjamem, da je spletno podprt interaktivni pouk učinkovito nadomestilo za vse prej omenjeno.
Kako torej v Moodle-u s pomočjo “Interaktivne vsebine” oblikujemo interaktivni pouk. Najprej moramo, tako kot pri vsakem pouku, vedeti kaj sploh želimo, da učenci ob koncu pouka vejo, znajo ali zmorejo. Zastaviti je torej treba cilje in opredeliti učne dosežke, ki naj jih učenci dosegajo ob koncu učne enote, ki jo bo obsegala zastavljena “interaktivna vsebina”. Sredstva, ki so na voljo za to, da bodo učenci zastavljeno tudi dejansko dosegli, so raznovrstna in jih velja postopoma spoznavati tako, da pač preizkusimo vsakič kaj takega, za kar še ne vemo, čemu je namenjeno in kako deluje. Tale zapis ni namenjen opisovanju rabe posameznih orodij, ampak bolj splošni opredelitvi uporabe “Interaktivne vsebine”. V njej imamo v grobem na voljo dve vrsti orodij. Ena služijo predstavitvi vsebine, druga pa preverjanju in utrjevanju znanja. Vsak učitelj mora na podlagi svojega znanja in izkušenj presoditi, kako bo kombiniral eno z drugim. Tako kot pri poučevanju najbolj pogosto uporabljani “Powerpointi”, so tudi “Interaktivne vsebine” sestavljene iz posameznih “drsnic”. Med njimi se lahko premikamo zgolj naprej torej z ene na drugo, lahko pa tudi vzratno, torej nazaj na prejšnjo ali s preskakovanjem na točno določeno drsnico, odvisno od tega, kako si je sestavljalec zamislil potek interaktivnega učenja. Temeljno pravilo, ki se ga je smiselno držati pa je – najprej nekaj vsebine, nato utrjevanje. To je možno s pomočjo kartic in z zastavljanjem vprašanj različnih tipov. To izmenoma počnemo dokler ni obdelana vsa vsebina učne enote. Vsebino lahko podajamo z lastnimi kratkimi zapisi in z razlagami, ki jih je možno opremiti tudi s slikovnim gradivom, z “Youtube filmi” ipd. Seveda lahko uporabimo tudi dele besedil iz strokovnih, znanstvenih ali poljudnih člankov, lahko pa s povezavami usmerimo učence k branju tovrstnih besedil na spletu, ali pa jim naložimo nalogo, da kaj preberejo na način njihovih dedkov in babic, torej iz knjig in revij, ki si jih lahko sposodijo v knjižnici.
Kot zanimivost pri nalogah za preverjanje znanja, ki so res raznovrstne in tudi oblikovno privlačne, naj najprej izpostavim kartice, ki jih uporabniki lahko obračajo in tako na eni strani preberejo vprašanje, razmislijo, kakšen je po njihovem odgovor, na drugi strani pa odgovor, ki jim ga je namenil učitelj, lahko preberejo. Naloga je namenjena preverjanju zapomnjenega, pa tudi stališč učencev in njihovega odnosa do določene teme. Na prvi strani kartice je tako lahko izziv za razmišljanje (opredeljevanje stališča), na drugi pa to, kar se učitelju zdi, da bi naj bilo ustrezno stališče, skladno s poznavanjem teme in etičnimi standardi.
Slika 1: Primer kartic z vprašanji za ponovitev dejstev navedenih na drsnicah z vsebino
Med nalogami za utrjevanje in preverjanje, ki so zame kot geografa med zanimivejšimi, so seveda tiste, pri katerih je treba na slikovno podlago (zemljevid) na ustrezna mesta razmestiti bodisi napise, bodisi slike. Seveda pa naloge obsegajo tudi vse klasične oblike preverjanja znanja s kvizi (vprašanja z več odgovori, manjkajoče besede, kaj spada skupaj ipd.).
Slika 2: Primer naloge pri kateri je treba na grafični podlagi (npr. zemljevidu) ustrezno razmestiti napise (dva sta že na ustreznih mestih, ostali trije so še na zgornjem robu zemljevida)
Slika 3: Primer naloge pri kateri se na grafični podlagi (zemljevidu) razmešča slike (dve fotografiji baročnih stavb sta že na ustreznih mestih, štiri je še treba razporediti).
V spletni učilnici Inotez peskovnik na Odprti univerzi so v H5P narejena Navodila za urejanje Interaktivne vsebine, vendar morate biti v spletno učilnico vpisani, če hočete v njej karkoli početi. Tule za konec navajam samo še orodja, ki so v Interaktivni vsebini namenjena izdelavi drsnic.
Temeljno orodje je namenjeno dodajanju besedila. Možnosti za urejanje besedila so sorazmerno skromne, a povsem zadoščajo za lično oblikovanje. Posameznim besedam ali sklopom je možno dodati povezavo na izbran spletni naslov, ni pa mogoče v besedilo vstavljati slik ipd. Če želite dodajati slike ali zvočne ter slikovne posnetke, jih morate dodati na ustrezno mesto na drsnici in temu primerno prilagoditi položaj in velikost besedila, ki ga dodajate v več delih (blokih).
Slika 4: Primer drsnice z dvema blokoma besedila, fotografijo, zvočnim posnetkom in filmom (Youtube video)
Za besedilo, ki zaradi dolžine ne more biti ustrezno prikazano na eni sami drsnici in se mora zato nadaljevati še na naslednji oziroma na večih je namenjeno orodje “Nadaljevano besedilo” (Continous text) oziroma besedilo v nadaljevanjih.
Vsa ostala orodja so namenjena preverjanju in utrjevanju znanja. Prvo med njimi je namenjeno vstavljanju besedila, v katerem se lahko določijo prazna polja, na katera sodijo točno določene besede. To je zelo primerno za preverjanje, če so si učenci pravilno zapomnili poimenovanje določenih pojmov oziroma pojavov ali pa za učenje jezika, pri katerem je treba vstavljati ustrezne manjkajoče besede. Pri tej vrsti naloge je treba paziti, da na prazno mesto res sodi zgolj in samo ena ustrezna beseda. Pogosta napaka, ki jo delajo neizkušeni učitelji je, da se ne držijo zapisanega in potem učenci najdejo za prazno mesto besedo, ki je povsem ustrezna, čeprav je učitelj med rešitvami ni predvidel in bo tako učenčev odgovor ocenjen kot napačen, čeprav je v bistvu pravilen.
Sledijo seveda vprašanja, na katera se odgovarja z izbiro pravilnega odgovora. Najprej so tu vprašanja, pri katerih je med ponujenimi odgovori pravilen le eden. Omogoča pa vam, da sestavite serijo vprašanj s ponujenimi do štirimi odgovori na vprašanje. Naslednje orodje omogoča zastavljanje vprašanja z več pravilnimi odgovori. Pri tem ni možnosti sestavljanja serije vprašanj, je pa lahko ponujenih odgovorov na zastavljeno vprašanje veliko! Sledijo še vprašanja prav:narobe, pri katerih morajo učenci prepoznati ali je zastavljena trditev pravilna (ustrezna) ali ne.
Sledijo še orodja za zastavljanje vprašanj, pri katerih ustrezne odgovore vlečemo in spustimo na ustrezno mesto, bodisi na grafični podlagi, bodisi v zapisanem besedilu (npr. Slika 2 in 3), pa orodje za označevanje posameznih besed v besedilu, ki jih morajo učenci prepoznati (npr. samostalnike v besedilu pri slovnici, jezera določene vrste v seznamu jezer pri geografiji ipd.). Na razpolago pa je tudi orodje za dodajanje naloge, ki zahteva, da med več trditvami izberemo eno, ki je pravilna! Omogoča nam dodajanje več nizov trditev, ki si sledijo drug za drugim in iz vsakega niza je treba izbrati eno trditev, ki je pravilna. Potem so tu že zgoraj opisane kartice, pa orodje za vstavljanje oziroma izdelovanje preglednic, ki pa jih je verjetno bolj smiselno uvoziti kar iz Excela.
Zanimivo orodje je namenjeno dodajanju video-interaktivnih vsebin. Lahko vstavimo svoj video posnetek ali pa ga prevzamemo z Youtube-a. Potem imamo možnost na določenih mestih video prekiniti in dodati večino stvari, ki jih sicer lahko dodajamo v učno enoto (besedilo, slike, različne naloge), poleg tega pa še križišče in vročo točko. Slednji dve orodji sta namenjeni preusmeritvi na določeno mesto v videu.
Slika 5: Video-interaktivne vsebine v Interaktivni vsebini
Omeniti je treba še možnost izvoza besedila. Ta omogoča, da učenec napiše napiše svoj odgovor na zastavljeno vprašanje ali mnenje, ki pa ga ni mogoče videti, če učenec na koncu na drsnici z rezultati ne klikne ukaza “Izvozi”(Export)! S tem ukazom, se vsa tovrstna besedila skupaj z zastavljenimi vprašanji ali navodili shranijo v dokument, ki ga mora potem učenec naložiti v spletno učilnico v okviru naloge, ki jo je treba odpreti za ta namen. Navsezadnje pa obstaja tudi možnost, da v povezavi z učno snovjo učenci z vami komunicirajo tudi s pomočjo Twitterja.
Upam, da bo predstavljeno vzbudilo v vas toliko zanimanja, da se boste lotili raziskovanja možnosti, ki vam jih opisana orodja ponujajo, če seveda tega niste že storili.